Južna Dalmacija z otoki je največ ji jadranski akvatorij. Razdalje med posameznimi cilji so dovolj velike tudi za celodnevna in nočna potovanja. Tako lahko rute prilagodimo zagrizenim jadralcem kot tudi tistim bolj dopustniš kim. Zalivov s pomoli in sidrišč za dnevne postanke ter varnih zavetij pred slabim vremenom je veliko. Tako ni strahu, da se ob rednem spremljanju vremenske napovedi ne bi mogli skriti pred slabim vremenom. Po tednu ali več dni potepanja po takšnih začaranih krajih se je prav težko vrniti v vsakdanjost, vendar spomini ostajajo, pa tudi dovolj časa za kovanje načrtov križarjenja naslednjega dopusta. 1. dan Prvi dan odplujemo do mesta Hvar na otoku Hvar, kamor bomo najverjetneje prispeli v večernih urah. Nočimo lahko vezani na del mestne rive med tranzitnim delom in domačinskimi barkami, ki je namenjen navtikom. Četudi je dovolj prostora za bočni vez, je na Hvaru plovilo bolje vezati na krmo in na sidro, saj se z vetrovi iz drugega in tretjega kvadranta v luki ustvari zelo neprijetno križno valovanje. Če na rivi ni prostora, je mogoče v luki prenočiti tudi na sidru. Hvar je poleti hrupno turistično mesto, in če si želite malo miru, se zasidrajte v zalivu, kjer je bencinska črpalka. Če želite zares pravi mir, ali v primeru zelo slabega vremena, se je najbolje premestiti na privez v ACI-jevi marini v Palmižani na Paklenih otokih. V poletnih brezvetrnih nočeh lahko prenočimo tudi na sidru v številnih peščenih zalivih na Paklenih otokih, npr. med otočkoma Borovac in Marinkovac, vendar ponoč i ne priporočam vplutja v preliv, ker je precej plitek in neoznačen. Zjutraj je obvezen ogled mesta. Otok Hvar je najdaljš i otok na Jadranu in meri v dolžino 68 km. Podnebje je izrazito mediteransko, z malo padavin. Zime so blage in primerne za oddih astmatikov. Zaradi svoje zanimive lege in klime mesto Hvar od nekdaj zbuja veliko zanimanja, kar se najbolj izraža v bogati arhitekturni dediščini vse tja iz srednjeveškega obdobja. Zanimivo si je ogledati tudi mestno trdnjavo, do katere je žal potrebno prisopihati po tisočih stopnicah. 2. dan Najprej se odpravimo na jutranje kopanje v enem od peščenih zalivov na Paklenih otokih, lahko v prelivu med otočkoma Borovac in Marinkovac. Kasneje odplujemo proti Korčuli. Poletno pripeko lahko oplaknemo s sebe v katerem od zalivčkov na Ščedru ali v prelivu otoka Proizd in Korčule. Po sprostitvi in okrepitvi nadaljujemo plovbo proti mestu Korčula. Pristanemo lahko v ACI-jevi marini, kar je poleti zaradi gneče tudi najbolj priporočljivo. Vez je možen tudi na zahodni rivi, ki je odprta na četrti kvadrant. Vzhodna riva je odprta na prvi in delno drugi kvadrant. Poleti je rezervirana za turistič ne ladje. Korčula je srednjeveš ko mediteransko mesto z neštetimi ozkimi uličicami, ki z modernizacijo ni izgubilo svojega originalnega izgleda. Številne galerije, nekaj muzejev in srednjeveš ka cerkev so vredni ogleda. Seveda ne smemo zamuditi priložnosti, da si ogledamo rojstno hišo svetovnega popotnika Marka Pola. Korčula je turistično mesto in nudi obilo zabave za vse generacije. 3. dan Po jutranji kavici na mestni tržnici nadaljujemo pot mimo mesta Lumbarde, kjer je prav tako majhna marina, na južno stran otoka, v zaliv Prižma, kjer bomo našli odlično sidrišče s peščeno plažo. Na obali je sezonska restavracija, kjer se lahko osvežimo. Po kopanju se odpravimo v kraj Pomena na otoku Mljetu. Zaliv je zaprt z vseh strani z majhnimi otočki, ki ga ščitijo pred vsemi vetrovi. Vežemo se lahko na rivi pred hotelom Odisej ali na majhnih pomolih pred tremi konobami, kjer so tudi muringi. V vseh treh konobah vam bodo postregli z lastno ulovljeno ribo in svežimi jastogi, ki so pomenska specialiteta. Poleti, ko je dan dolg, lahko gremo na ogled Mljetskega jezera. Lepo urejeno sprehajališče skozi gozd nas najprej pripelje do kopališča ob jezeru. Zatem pridemo do majhnega pristana, kjer lahko odplujemo po jezeru z ladjico ali najamemo kanu. Na sredi jezera je otok Sv. Marija s samostanom in majhno restavracijo. Za izlet po kopnu si lahko izposodimo kolesa, skuterje in celo majhne kabriolete P 650. 4. dan Po jutranjem sprehodu se odpravimo proti otoku Lastovu. Pred njim naletimo na skupino otočkov in čeri Lastovnjaci. Malo previdnosti ne bo odveč. Med otočki poiščemo otoka Saplun in Arženjaci, kjer je čudovito sidrišče in kopališče s peščeno plažo. Ker je edino v bližini, tukaj zagotovo ne bomo osamljeni. Zvečer se premaknemo v zaliv Zaklopatica in se zvežemo na muringe pred konobo Triton ali konobo Augusta Insula, pridelovalca vin z veliko odličji. Najbolje je vez rezervirati že popoldan, tako bomo zagotovo dobili prostor. Če nam dopušča čas, se lahko povzpnemo tudi v zanimivo mestece Lastovo, zgrajeno na vrhu otoka. Mestece je nastalo v času gusarskih vpadov, in sicer pod veljavo takratnega zakona, da nobena zgradba ne sme biti vidna z morja. Zaliv Zaklopatica nudi tudi dobro sidrišče, le ob močni burji nastane v zalivu bibavica. Alternativno sidrišče je v zalivu Mali Lago. Na sidrišču, obraščenim z gozdom, se pogostimo v konobi Strež ali Frenky. Lahko se zatečemo tudi v Skriveno Luko na južni strani otoka. Romantičen zaliv je varen pred vsemi vetrovi in sprehodimo se do prijaznega svetilničarja na rtu Struga. 5. dan Po jutranji osvežitvi nadaljujemo pot do otoka Visa. Pristanemo v mestu Komiža. Vežemo se lahko bočno ali vez na krmo z muringom. Če je obala zasedena, lahko sidramo kjerkoli v prostornem zalivu, sidrišče in vezi so odprti na zahod in je lahko tudi zelo nevarna. Tako moramo ob najavi neviht z zahoda - lebičad, biti v pripravljenosti ali se celo umakniti iz luke. Če želimo doživeti Komižo, si moramo vzeti čas, saj ta teče tukaj drugače. Čeprav je otoško mesto oddaljeno od kopnega, živi tudi pozimi, ko večina otokov sameva. Staro mediteransko mesto z bogato pomorsko tradicijo ima čudovito urejen ribiški muzej, v katerem predstavljajo star način lovljenja in življenja ribičev z znamenitimi gajetami falkušami. Kuliranič na posebnost mesta je komiška pogača, ki jo lahko poskusite na terasi v romantični konobi Bako, ne manjka tudi manjših lokalov, v katerih zabava zamre šele v zgodnjih jutranjih urah. Zjutraj vas bo predramil vonj sveže pečenega kruha v lokalni pekarni in kave v sosednjem lokalu. Zaloge hrane na jadrnici lahko osvežite z zelenjavo s tržnice in svežo ribo iz ribarnice, na pomolu si lahko napolnite tudi vodne zaloge na barki in se priklopite na elektriko. 6. dan Zjutraj se odpravimo na ogled Modre Špilje. Vračamo se po južni strani otoka Visa, ki nas bo očaral s svojo raznoliko konfiguracijo skal in kanjonom podobnih zalivov. Ogledamo si lahko tudi Zeleno špiljo na otoku Ravniku in se okopamo na sidrišču enega čudovitih otočkov na jugovzhodni obali, na primer Budikovac. Nadaljujemo plovbo proti čarobnim Paklenim otokom. Nič kaj privlačno ime ni nastalo zaradi kakšne čarobne peklenske nevarnosti, ki preti okoli paklenjakov. Prav nasprotno. Globoki peščeni zalivi in številni majhni otočki nudijo odlično zaščito pred slabim vremenom. Ime so otoki dobili zaradi "paklene smole". To so v davnini pridobivali na teh otokih, uporabljali pa so jo za tesnenje lesenih plovil. Torej brez strahu... Pakleni otoki imajo še eno posebnost. Zelo specifično floro, od agav, raznovrstnih drevesnih kaktusov, čudovitih cvetočih grmovnic... Prava paša za oči. Verjetno so vse te različne vrste v preteklosti prinesli iz daljnjih krajev in so se do danes razrasle v pravi botanični vrt. Poleg sprehajalnih poti po eksotični naravi ne manjka dobrih restavracij. Varno in dobro lahko sidramo v uvali Soline. Po nekajminutnem sprehodu skozi čarobno naravo pridemo do zanimive družinske konobe Dionis. V prijetnem rustikalnem ambientu z razgledom na vinograde in oddaljeno morje vas bodo postregli z morskimi dobrotami in svojim domačim vinom. Da bi obiskali konobo Dionis, je najbolje sidrati v severnem delu zaliva Soline. Sidro dobro drži, ker je voda dovolj globoka skoraj do obale, plovilo lahko vežemo tudi s krmo na obalne skale. Alternativa je sidranje v čudovitem peščenem zalivu Vinogradišče, obdanem z restavracijami, ki pa je poleti ponavadi prepoln. Sidramo lahko tudi v prelivu med otokoma Marinkovac in Planikovac, kjer je tudi restavracija. Če se na sidru počutite nelagodno, lahko izberete marino ACI Palmižana in se peš podate v nekaj sto metrov oddaljen zaliv Vinogradišče. 7. dan Naslednji cilj je oddaljen dobri dve uri plovbe, zato se nam naj ne mudi. Jutranji sprehod po otoku in tukajšnja klima blagodejno delujeta na telo in dušo. Preden vplujemo v luko Milna, se lahko okopamo v zalivu Lučice, Osibova ali Borova pred rtom Kobilo na Braču. Milna je lepo ohranjeno staro mediteransko mesto, vredno ogleda in večernega sprehoda. Vez je možen v ACI-jevi marini v mestu ali majhni marini na vhodu v zaliv Milne. Zadnjo večerjo si lahko privoščimo v restavraciji Fontana ali Palma. Poleti se lahko zgodi, da je Milna prepolna, zato si lahko za zadnji večer izberemo kraj Supetar ali Splitska, ki nudita dober vez in konobe. 8. dan Po dobrem počitku in jutranjem okrepčilu vrnitev v luko Split. Ruta je primerna za poletni dopust, vendar bi poudaril, da je morje med južnodalmatinskimi otoki odprto in se z njim ni šaliti. V primeru slabe vremenske napovedi je treba počakati nekje na varnem vezu. Kakor je možno ruto skrajševati, jo je mogoče tudi podaljševati, odvisno od želja posamezne posadke. Veliko je krajev, ki niso opisani v ruti, a jih boste med plovbo opazili, zasledili v peljarju, ali vas bodo na njih opozorili znanci. Časa na tako kratkih razdaljah je vedno dovolj, da popestrite osnovno ruto in si oddahnete in okopate v kakšnem novem, še neodkritem zalivu. Velikokrat se boste odločili za obisk in ogled krajev ali za kopanje v zalivih, ki niso opisani v ruti, jih pa boste opazili, ko boste pluli mimo njih. Za boljše razumevanje ljudi in krajev je poleg navigacijskih vodnikov potreben tudi turistični. V njem boste našli veliko podatkov o zgodovini obmorskih krajev in njihovih posebnostih. Otoki in mesta so obstajali že veliko pred nami in spoznavanje drobcev zgodovine le-teh nam razkrivajo njihovo veličino in hkrati našo majhnost. qqq