Ta, zdi se, da avtentična, prizadetost, ki veje iz pisma (Lojze Peterle bi to pismo moral, če bo kdaj objavil svoje spomine, nujno uvrstiti v poglavje Dokumenti), je prvo, kar bode v oči. Značilno je namreč, da je ravno zaradi tega "na desni" enakomerno razporejenega občutka prizadetosti razpoloženje današnjega političnega dne bolj podobno tistemu na pogrebu kot vznesenemu razpoloženju krsta ali poroke. (Mimogrede, pogrebniško razpoloženje sploh ni tako neutemeljeno, saj z združitvijo "umirata" dva za konstitucijo slovenske državnosti devetdesetih izjemno pomembna politična subjekta, nov politični subjekt, nastajajoč na podlagi tega njunega žrtvovanja, pa vsaj za zdaj ni sinteza SLS in SKD, marveč je zgolj njuna aritmetična vsota, njun formalni nadomestek v političnem polju, in je zato kot tak preveč neopredeljiv, da bi mu bilo mogoče povsem brezskrbno zaupati upravljanje z doslej ustvarjenim političnim kapitalom).