Generacije se spreminjajo. Morda ta odnos pravzaprav kaže na spremembo, ki se odraža v družbi nasploh. Moj model je sicer še vedno ta, da delam nekaj zato, ker me zanima, ker me intrigira. Zaslužek je sekundarna stvar. Dokler ne zaključiš študija in ne vstopiš v svet tržne logike in priložnosti, ne veš, kako trd je kruh oblikovalca. Kako malo pravih priložnosti ti je v resnici ponujenih in kako malo je možnosti, da posameznik uspe. Na Akademiji se morajo študentje naučiti obrti, vendar se je obrti težko naučiti, če si stalno podvržen vplivu trga in tržne logike. Zato kombiniramo naloge. Nekaj jih pripravimo v sodelovanju z industrijo, ostale pa so namenjene razmišljanju, raziskovanju.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Generacije generacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spreminjajo spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Morda morda členek
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
odnos odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pravzaprav pravzaprav členek
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
spremembo sprememba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odraža odražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
družbi družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
Moj moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina
model model samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
delam delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zanima zanimati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ker ker podredni veznik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
intrigira intrigira samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Zaslužek zaslužek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sekundarna sekundaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Dokler dokler podredni veznik
ne ne členek
zaključiš zaključiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
študija študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
vstopiš vstopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tržne tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
logike logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
priložnosti priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
veš vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
trd trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kruh kruh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
oblikovalca oblikovalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
pravih pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
priložnosti priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ponujenih ponujen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
posameznik posameznik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
uspe uspeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Na na predlog; mestnik
Akademiji akademija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
študentje študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
naučiti naučiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
obrti obrt samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
obrti obrt samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
naučiti naučiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
če če podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
stalno stalno splošni prislov; nedoločena stopnja
podvržen podvržen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vplivu vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
trga trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
tržne tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
logike logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
kombiniramo kombinirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
naloge naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pripravimo pripraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
sodelovanju sodelovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
industrijo industrija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ostale ostal deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namenjene namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
razmišljanju razmišljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
raziskovanju raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar