Okoli poldneva se je poslovila od sodelavcev in se z avtom odpravila v Rokovo stanovanje. Stanoval je v istem naselju kot Bojan Likar, le v drugi ulici. Najprej je pozvonila, vendar ni odprl nihče. Ko je odklenila vrata in jih odprla, je iz kuhinje vanjo udaril smrad po umazani posodi in pivu. Že na hodniku je takoj opazila, da je stanovanje razmetano. Na sredi hodnika so bili razmetani čevlji, par vojaških škornjev in neoprane nogavice. Težko se je prebila do jedilnice in kuhinje. V kuhinji je bila umazana posoda, v jedilnici ob mizi pa zaboj s praznimi steklenicami piva. Na mizi so bili razmetani časopisi. Po tleh je bilo nekaj škatel računalniške opreme. Šele ko je vstopila v spalnico, je imela kaj videti. Na enem delu postelje so bile škatle z računalniki, na drugem nepospravljen Rokov brlog. Takoj je opazila, da nima čistih rjuh. Povsod po spalnici so bile razmetana oblačila, poleg nočne omarice pa pepelniki polni cigaretnih ogorkov. Karmen ni vedela, kaj bi prej prijela v roke. Odšla je v dnevno sobo in se znašla med računalniškimi škatlami. Najprej je pomislila, da je verjetno zaprl svoje podjetje, odpustil zaposlene in vse zaloge računalniške opreme prinesel v stanovanje. V dnevni sobi ni manjkalo strokovnih knjig in pisarniške opreme. Niti usesti se ni mogla. Najprej je poklicala v njegovo računalniško podjetje, vendar je telefon zvonil v prazno. Odšla je v spalnico in iz omare vzela obleke, ki jih je potrebovala za službo. Vse je zapakirala. V drugem delu omare je imela spodnje perilo in modne dodatke. Vse je zložila v škatlo in odnesla v avto. Nestrpno je čakala, da se ji Rok oglasi, saj ni vedela, kam naj ga kliče.