Četrtega maja leta 1927 je umrl duhovnik, navdušen planinec, pisec, pesnik in skladatelj, predvsem pa zaveden Slovenec Jakob Aljaž. Ob 80. obletnici smrti znamenitega “triglavskega župnika” je bila v kulturnem domu na Dovjem, kjer je Aljaž dolga leta opravljal svojo duhovniško službo, slavnostna akademija s Slovenskim oktetom. Jakob Aljaž se je rodil 6. junija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Po končani gimnaziji v Ljubljani je leta 1866 na Dunaju začel študirati filozofijo, a je že leto pozneje vstopil v semenišče in se preselil v Ljubljano, kjer je končal študij teologije. Med letoma 1871 in 1880 je bil kaplan in ravnatelj štirirazrednice v Tržiču, nato je bil do leta 1889 župnik na Dobravi pri Kropi, od koder se je preselil v župnijo na Dovjem, kjer je ostal vse do smrti. Na glasbenem področju je bil Aljaž slogovno romantik in je komponiral izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore: Triglav, moj dom in Slovan, na dan. Dragocena je njegova vloga v razvoju slovenskega planinstva. Verjetno njegovo najbolj znano dejanje je odkup zemljišča na vrhu Triglava od občine Dovje na lastne stroške. Tam je 7. avgusta 1895 postavil stolp iz debele pocinkane pločevine. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je tako Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski in je še danes simbol slovenstva. Aljaž je odpiral in popravljal tudi številne planinske poti ter pisal planinske spise. Pokopan je na Dovjem. L. H.