In kdo lahko vstopi v samostan, za katerega se ve, da ne dopušča polovičarstva? V samostan, kjer se redovnik zaveže, da bo v njem prebival do konca življenja brez stikov z zunanjim svetom, brez televizije, časopisa in radia, brez samostojnosti in samostojnega razpolaganja s časom in brez obiskov prijateljev in sorodnikov (obisk najožje družine dvakrat na leto se jim zdi popolnoma dovolj)? Vsak, ki je psihično in fizično zdrav, ki iskreno išče Boga, ki je človek molitve in dela, ki je dovolj prilagodljiv, da se lahko navadi na samostanski red, in vsak, ki ni starejši od 40 let. Kandidat mora biti sposoben živeti v skupnosti in sprejeti vse obveznosti, ki jih nalagajo redovniške zaobljube čistosti, uboštva in pokorščine. In takšnih ljudi očitno ni malo, če upoštevamo podatek, da imajo vsi najstrožji redovi v Evropi več kandidatov kot marsikateri odprti red.