so bili le v majhen kos tkanine, pa tudi jedli so skrajno malo. Vodil jih je velik modrec Kašjapa, ki se je vsak dan odpravil k reki, da bi se okopal in opravil obrede. Nekega dne je kot po navadi do pasu stal v reki in se pripravljal, da bo iz dlani srknil vodo, ko mu je iz jastrebovega kljuna naravnost v dlan padla majhna miška. Stopil je na suho in to majceno bitje nežno zavil v kos svojega oblačila. Ker ni bilo nikogar, ki bi drobceno miško zaščitil, se je čutil dolžnega prevzeti skrbništvo nad njo. S svojimi mističnimi močmi jo je spremenil v dojenčico. Nato se je vrnil v svoje bivališče, kjer ga je pričakala žena. Otrok nista imela. »Ljubezniva dama,« jo je nagovoril. »Sprejmi tega otroka, ki nama ga je namenila Usoda. Vzgajaj jo kot lastno hčer.« Žena je bila presrečna. Deklico je vzgajala z največjo skrbjo in ljubeznijo. Leta so minevala in ko je dekle vstopilo v puberteto, je bilo še kar v oskrbi modreca Kašjape. Njegovo ženo je že pošteno skrbelo, zato ga je nagovorila: »Dragi mož, skrajni čas je že, da najino hčer poročiva. Prosim, poišči ji moža.« »Prav imaš,« je odvrnil modrec. »Res je skrajni čas, da ji najdeva moža. Vsaki deklici je namreč treba moža poiskati še preden se prelevi v dekle. Ravno zato so modreci svetovali, naj se deklice zaroči že pri osmih letih. Toda pravega moža je potrebno izbrati zelo skrbno in previdno.« Modrec je napenjal možgane. Njegova hči je imela zelo vzvišene lastnosti. Urili so jo v vseh ženskih spretnostih, ki jih opisujejo Vede. Poleg tega pa jo je sam poučeval tudi o duhovni znanosti in drugih vejah znanja. Potrebno je bilo najti njej enakega moža. »Priklical bom boga sonca,« je dejal po tehtnem premisleku. »On bo zagotovo primeren zanjo.« Sedel je k meditaciji in priklical boga sonca, ki se je v trenutku pojavil pred njim. »Zakaj ste me priklicali, vaša svetost?« ga je nagovoril bog sonca, ki je zelo spoštljivo in s sklenjenimi rokami stal pred njim. »Želim si, da bi omožil to dekle,« mu je odvrnil modrec. Pogledal je svojo hčer in jo nagovoril: »Draga deklica, ali bi tega svetega gospodarja neomejenih žarkov sprejela za moža?« »Njega? Ne, oče. Njegovo telo je neznansko vroče in težko ga je gledati. Prosim, poišči koga boljšega.« Kašjapa je boga sonca povprašal: »Kdo je boljši od tebe, o mogočni gospodar?« »Hja, pogosto me prekrije Oblak. Povprašaj njega.« Kašjapa je priklical Oblaka, ki se je pred njim kaj kmalu pojavil. Modrec je nagovoril svojo hčer: »Ali ti ta snubec odgovarja?«