Pa je bila. Po nepretrganosti njenega nasmeha, ki ji je igral na licih že ves čas, odkar sem vstopil v prostor, sem sklepal, da me ni prepoznala. Pričel sem s svojo točko in s »kalibriranim merilnikom« nameril strašne gostote sevanj. Na govorniškem področju se v nadaljevanju nisem najbolje izkazal; pogled mi je vedno znova uhajal k že kar grotesknemu nasmešku babice, ki me je slišala, a ne razumela.