na. Vase lahko spusti temne, temne sile in ljudi razvname s sovra štvom, kot v primerih fundamentalizma in fašizma, ali pa jih ohro mi do pasivnosti, kot se to dogaja v kultih. tEsNObNA PRIsOtNOst V vsakem življenju nastopijo obdobja tesnobe. To so časi drhtenja. Naša samozavest in varnost izparita. To, kar nas čaka v prihodnosti, se zdi moreče in grozeče. Ker živimo v prostoru, se nam lahko kar koli približa ali nas napade. Ker živimo v času, je med nami in tem, kar prihaja, vedno neko vmesno obdobje. Kadar postanemo zaskr bljeni, ta vmesni prostor zapolnimo z vsemi mogočimi tragedijami. Naša domišljija podivja in se omrači. Ko pa napoči čas dogodka, ki smo se ga tako zelo bali, ni nikoli tako hudo, kot smo si predstavljali in čutimo neskončno olajšanje. Ponovno najdemo svoje naravno ravnovesje. Nekaterim ljudem pride zaskrbljenost v navado. Kar nekako zaplavajo v področje nenehne zaskrbljenosti. Ko vstopijo v prostor, prinesejo vzdušje zaskrbljenosti, ki zatemni celo družbo in vnese nekakšno potlačenost. Če ostali še vedno poskušajo ohranjati živahnost svoje prisotnosti, se tesnobna prisotnost potegne globlje vase in visi nad prostorom kot obtožba. Taki ljudje imajo lahko ču dovito življenje, vendar čutijo le malo radosti in sreče tega življenja. Taki ljudje se zelo težko notranje oddaljijo od svoje zaskrbljenosti. Zanje je nekaj resnega in dokončnega. Brez šale ali kakršnekoli iro nije. Če se poskušajo na silo izvleči iz nje, jo to običajno le še utr di. Če se zaskrbljenosti posveti preveč pozornosti, to včasih zanje pomeni le še potrditev, da to stanje obstaja. Čudovito je, kadar se komu uspe tega osvoboditi. Takim osebam se nekako kar posveti, da to sploh ni stanje, temveč da je ta zaskrbljenost nekaj, kar so si sami naprtili. Že s tem spoznanjem dosežejo veliki preboj. S tem ko raziskujejo naprej in se sprašujejo, zakaj se pravzaprav morajo na tak način kaznovati, so že na poti k miru. Nehajo se kaznovati in postopoma občasni nasmeški začnejo preoblikovati zaskrbljeno zunanjost. In smeh potem sploh ni več daleč!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
na na predlog; tožilnik
Vase vase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
spusti spustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
temne temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
temne temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sile sila samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
razvname razvneti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
sovra sovro samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
štvom štvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
fundamentalizma fundamentalizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
fašizma fašizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ohro ohro splošni prislov; nedoločena stopnja
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
do do predlog; rodilnik
pasivnosti pasivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
kultih kult samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
tEsNObNA tesnoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
PRIsOtNOst prisotnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
vsakem vsak celostni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nastopijo nastopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
obdobja obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tesnobe tesnoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
časi čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
drhtenja drhtenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
samozavest samozavest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
varnost varnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izparita izpareti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
prihodnosti prihodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
moreče moreče splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
grozeče grozeče splošni prislov; nedoločena stopnja
Ker ker podredni veznik
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
prostoru prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
koli koli členek
približa približati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
napade napasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ker ker podredni veznik
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
med med predlog; orodnik
nami jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, orodnik
in in priredni veznik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
prihaja prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
vmesno vmesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
obdobje obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Kadar kadar podredni veznik
postanemo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zaskr zaskr splošni prislov; nedoločena stopnja
bljeni bljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vmesni vmesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapolnimo zapolniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vsemi ves celostni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
mogočimi mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
tragedijami tragedija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
domišljija domišljija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
podivja podivjati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
omrači omračiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
pa pa priredni veznik
napoči napočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dogodka dogodek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
bali bati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
hudo hudo splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
predstavljali predstavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
neskončno neskončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
olajšanje olajšanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Ponovno ponovno splošni prislov; nedoločena stopnja
najdemo najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
naravno naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
ravnovesje ravnovesje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Nekaterim nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
ljudem človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zaskrbljenost zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
navado navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
zaplavajo zaplavati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
področje področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
nenehne nenehen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zaskrbljenosti zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ko ko podredni veznik
vstopijo vstopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
prinesejo prinesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vzdušje vzdušje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zaskrbljenosti zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
zatemni zatemniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
celo cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
družbo družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
vnese vnesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekakšno nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
potlačenost potlačenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
ostali ostal deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ohranjati ohranjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
živahnost živahnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
prisotnosti prisotnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tesnobna tesnoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
prisotnost prisotnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
potegne potegniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
globlje globoko splošni prislov; primernik
vase vase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
visi viseti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nad nad predlog; orodnik
prostorom prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kot kot podredni veznik
obtožba obtožba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Taki tak kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ču ču samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dovito dovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vendar vendar priredni veznik
čutijo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
le le členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
radosti radost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
sreče sreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
življenja življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Taki tak kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
notranje notranje splošni prislov; nedoločena stopnja
oddaljijo oddaljiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
od od predlog; rodilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
zaskrbljenosti zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
resnega resen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
dokončnega dokončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Brez brez predlog; rodilnik
šale šala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kakršnekoli kakršenkoli oziralni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
iro iro samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nije nija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
silo sila samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
izvleči izvleči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
iz iz predlog; rodilnik
nje on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
še še členek
utr utr splošni prislov; nedoločena stopnja
di di neuvrščeno
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zaskrbljenosti zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
posveti posvetiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
pozornosti pozornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
le le členek
še še členek
potrditev potrditev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Čudovito čudovito splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
komu kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
uspe uspeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
osvoboditi osvoboditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Takim tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, dajalnik
osebam oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
posveti posvetiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sploh sploh členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
temveč temveč priredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zaskrbljenost zaskrbljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
naprtili naprtiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Že že členek
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
spoznanjem spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
dosežejo doseči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
preboj preboj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
S z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
ko ko podredni veznik
raziskujejo raziskovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprašujejo spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravzaprav pravzaprav členek
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kaznovati kaznovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
na na predlog; mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
k k predlog; dajalnik
miru mir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Nehajo nehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kaznovati kaznovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
in in priredni veznik
postopoma postopoma splošni prislov; nedoločena stopnja
občasni občasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nasmeški nasmešek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
preoblikovati preoblikovati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zaskrbljeno zaskrbljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zunanjost zunanjost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
In in priredni veznik
smeh smeh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
sploh sploh členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Večni odmevi : raziskovanje hrepenenja po pripadanju
avtor: John O'Donohue