Vsaka gradnja se začne z izbiro dobre lokacije; ta mora biti lahko dostopna, blizu mestnega središča in poceni. Taka lokacija se je ponujala v Stožicah. Le ceno je bilo treba nekoliko »sfrizirati«. Manjša težava je nastala, ker na zemljišču ni bila dovoljena gradnja visokih blokov, ti pa edini prinašajo pravi dobiček in dopuščajo visoko ceno zemljišča. Ob nakupu zemljišča je bila investitorju dovoljena le gradnja do treh nadstropij. Na srečo pa je bila med prodajalci zemljišča tudi družina Pollak. Karel Pollak je namreč zaposlen na Oddelku za urbanizem in okolje MOL, torej na oddelku, ki strokovno utemeljuje zvišanje dovoljenih gabaritov oziroma dovoljenih nadstropij. To je zelo pomemben podatek, saj je investitor od družine Pollak in drugih lastnikov parcel zemljišče odkupil po 250 DEM za kvadratni meter. Glede na to, da je bila prodaja opravljena 25. septembra 1995, je bila to vrtoglava cena. Za ponazoritev naj povemo, da so se takrat v Šiški zemljišča za individualno gradnjo prodajala po 80 do 100 DEM za kvadratni meter. Pollak pa naj bi bil kupcu že ob prodaji povedal, da je mogoče gabarite zvišati in tako upravičiti visoko ceno zemljišča. Že 29. junija 1996 je Uradni list objavil spremembo: »Ob Dunajski cesti do P + 5 nadstropij, v notranjem pasu do ježe do P + 3 nadstropja. Dovoljena je gradnja ene ali več kletnih etaž.« Vendar se tu težave ne končajo, saj je bilo poleg gabaritov treba spremeniti tudi dovoljeno funkcionalno izrabo in upravičiti še preseganje že povečanih gabaritov. Na tej točki je nastopil ZIL inženiring konec leta 1996 oziroma v začetku leta 1997 je vstopil v projekt kot 50-odstotni lastnik skupnega podjetja REZ inženiring, ki je bilo ustanovljeno ob tej priložnosti. Kmalu zatem, 29. maja 1997, je mestna uprava oziroma njen načelnik za stavbna zemljišča Borut Lenardič obvestil podžupana Antona Colariča, da se z ZIL inženiringom dogovarjajo za »ublažitev potrebe po nadomestnih stanovanjih za preselitev najemnikov v stanovanjskih zgradbah, ki so predvidene za porušitev …«. Torej so že krožila pisma o nameri, da bi kupili stanovanja v soseski, ki še ni imela niti lokacijskega dovoljenja. ZIL te dogovore, kljub uradnim dokumentom, zanika.