O tem mi večkrat pripoveduje Lili. En kup ljudi ima okrog sebe, ki ji nasprotujejo, ki jo zavirajo pri njenem razvoju, pri nadaljnjem študiju, zato da upravičijo svoje lenobno stanje. Po letih v programu je postala neodvisna od njihovega mnenja in pričakovanja ter pravi, da »fura po svoje naprej«. Preden je vstopila v program, ni brala. Končala je le osnovno šolo. Zaradi kompleksov vseh vrst je začela piti. Zato je vstopila v program. Ko se ga je nalivala do nezavesti, so ji le redko oporekali, ko se je pa začela zdraviti, so jo kar naprej nekaj kritizirali. Dokler je bila dovzetna za njihove opazke, jih ni in ni hotelo biti konec. Ko so »kritiki« začutili, da so jo večne pripombe začele zabavati, so jo pustili pri miru. O, pa ni bila s tem mirom takoj zadovoljna, saj se je tudi sama napajala z njihovimi opombami. Danes ve, da so ji šele s tem, ko so ji dali res mir, naredili prostor, da je v sebi poiskala tisto, kar jo resnično napaja. To pa ni samo študij.