Sodelovanje med Kučanom in Pahorjem se je začelo že konec osemdesetih let. Leta 1987 je Pahor pod mentorstvom dr. Ernesta Petriča, kasnejšega veleposlanika, diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (FSPN, sedaj FDV). Kot je v zadnjih intervjujih pojasnil Pahor, je imel leta 1989 tako rekoč že pripravljene kovčke za odhod na podiplomski študij v ZDA, vendar je prav tedaj prišlo povabilo za sodelovanje v predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ki jo je tedaj vodil Milan Kučan. Ob padcu Ceausescujevega režima v Romuniji je Pahor postal najmlajši član predsedstva CK ZKS. Kot je pojasnil v intervjuju za Indirekt (9. februar), je bil njegov ded Štefan Pahor ustanovitelj komunistične partije na Primorskem, slednja pa je bila po njegovih besedah tudi nosilka upora proti fašizmu. Ob tem Pahor dodaja, da »nikoli nismo mogli ugotoviti, ali je bil nono (tj. Štefan Pahor) tudi tigrovec«, pojasnjuje pa, da je bila zanj partija »dolgo časa sinonim za nekoga, ki je Primorsko pripeljal nazaj v domovino«. »Ko sem vstopil v partijo, sem to imel za domoljubno dejanje. Šele tekom študija sem prišel do zame strašnega spoznanja, da je partija grobo izkoristila partizanski upor za oblast.« Pri tem še dodaja, da je zaradi njegovih stališč o spravi stranko zapustil Janez Stanovnik, sedanji predsednik Zveze združenj borcev NOB. Zanimivo pa je, da se Pahor kljub svoji mladosti ni pridružil podmladku ZKS, tj. ZSMS, ki je tedaj že stopala po poti liberalizma, ampak je ostal v »matici«. Pahor naj bi bil namreč že tedaj imel vizijo, da bi se zveza komunistov po »sestopu z oblasti« preoblikovala v socialdemokratsko stranko.