Inteligenca je po Jerovškovi različici obsojena na tisto, čemur ponavadi pravimo the servants of power. Na vlogo »služabnikov moči«. Strankarske organizacije so namenjene temu, da zberejo zadostno količino moči, s katero uveljavljajo svoje posebne interese. Z vključevanjem v strankarski forum se moram odpovedati univerzalnim vrednotam, ki sem jim po svoji profesiji zavezan. Kot sociolog sem odgovoren za celostno obravnavo družbe in še posebej za zavarovanje splošnih družbenih interesov. Stranka pa ni odgovorna za to, da varuje ali ščiti splošne interese, ampak je poklicana, da promovira parcialne interese. To pove že njeno ime. Že tu je konflikt, ki bi ga lahko označil kot konflikt med univerzalno profesionalno etiko in strankarskimi cilji, ki niso univerzalni. Tu nastane sistemski konflikt, ki se potem poglablja v osebne konflikte in medosebna poniževanja. Prav zaradi profesionalne etike so ti konflikti najbolj izraziti med intelektualci, ki so se strankarsko angažirali. Vsi po vrsti izgubljajo ne samo profesionalno nevtralnost, ampak izgubljajo tudi strpen odnos do tistih, ki ostajajo zavezani profesionalni etiki. Teoretično in praktično ni mogoče, da bi v okviru stranke kak profesionalec funkcioniral po načelih profesionalne etike. To sem dopovedoval Pučniku že v petdesetih letih, ko se je odločil vstopiti v partijo. Dejal sem mu: če boš vstopil v partijo, ne boš partije moderniziral in profesionaliziral, ampak bo ona tebe deprofesionalizirala in spolitizirala. Druge možnosti pač ni.