(Nadaljevanje) Vložen je bil zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Nekaj poslancev zadosti, toliko jih je bilo, so menili, da je dobro, da je prav, da se ta zakon obravnava ne po nekem rednem postopku ali kakorkoli, ampak da gre na izredno sejo. Torej, da je čim prej sprejet, izredno sejo. In zato so vložili zahtevo za izredno sejo. Zakon je že bil vložen, vlagatelj je bila Vlada, ne poslanci. In ne bi bilo treba nič predložiti, samo spisek zahtev in spisek poslancev za zahtevo za izredno sejo na zakon, ki je že vložen. Oni so verjetno iz prijaznosti, ali iz česarkoli prekopirali ta zakon iz Lotus Notesa in izgubili večno č-jev, ki so postali c-ji. To je edina zgodba. In tu ni zgodbe o kateri bi poslanci, drugo pa je, če poslanci vložijo zakon in hkrati zahtevo za izredno sejo. Tedaj pa seveda zakon mora biti predložen. In Zakonodajno-pravna služba mora v roku, ki je za sklic izredne seje, tudi dati poročilo oziroma mnenje in tako naprej in vse te stvari. Tu gredo prav tako vsi vladni akti, ki vstopijo v parlament skozi Zakonodajno-pravno službo. Skozi Zakonodajno-pravno službo ta predlog ni šel, pobude za izredno sejo, ker je bil kristalno jasen. Ta pravica kristalno in neposredno izhaja, gre za zakon, ki je vložen, ki je v obravnavi in ta zakon bo Zakonodajno-pravna služba tudi dala, je tudi dala, pravno mnenje. Tudi ta zakon je šel skozi pravno službo.