Na Hrvaškem je leta 2000 v predsedniški tekmi slavil Stipe Mesić. Mož, ki je bil leta 1997, ko so se za predsednika potegovali Franjo Tuđman, Vlado Gotovac in Zdravko Tomac, dobesedno le opazovalec na predvolilnih mitingih, s svojo stranko je komajda vstopil v parlament. Toda po Tuđmanovi smrti je nenadoma eksplodirala njegova popularnost. Kako? Namesto lika avtoritarnega, resnobnega, za zidovi varnostnikov in privilegiji skritega takrat že pokojnega Tuđmana, se je pojavil anti-lik: šarmer, človek s hudomušnim nasmehom, ki živi med ljudstvom. Hkrati pa Mesić ni padel z neba, zakaj nekoč je bil prvi predsednik hrvaške vlade pa predsednik sabora, dokler njegova opcija ni padla v opozicijo.