omehčal svoje razredne, rasne in spolne predsodke in je študiral strokovno literaturo o zgodovinah, navadah in vzorcih različnih skupin. Morda ima večletne izkušnje pri delu z afroameriškimi uporabniki. Z vsemi temi kompetencami in izkušnjami bi bil pripravljen na vodenje pogovora. Vendar poudarita, da to ozadje ni dovolj, da bi človeku zagotovilo kompetentno delo, ker ne more predpostavljati, da bo določena Afroameričanka natančno ustrezala značilnostim Afroameričanov, navedenim v literaturi, ali tistim, ki jih je spoznal na podlagi preteklih izkušenj. Pridobljeno znanje, pretekle izkušnje, ozaveščenost o svojih stereotipnih stališčih je pomembno izhodišče za delo, a premalo, da bi zagotovili soustvarjanje želenih »smeri potovanja«, specifičnih za posamezno družino in njene člane. Sodobno socialno delo mora biti pomoč, ki vedno znova z ljudmi razišče, poimenuje, soustvari želene smeri, dobre razplete. Vsak posameznik ima več značilnosti (npr. razred, etničnost, spol, fizična zmogljivost, spolna usmerjenost, rasa, religija itn.) in nikakor ne moremo vnaprej vedeti, kako je vse to povezano pri določenem uporabniku. Ne glede na to, koliko izkušenj ima kdo s kakšno populacijo uporabnikov, lahko oblikuje le malo predpostavk o uporabniku. Namesto tega je treba vložiti ves trud, da vstopimo v odnos z vsakim posameznim uporabnikom kot s človekom s posebnimi močmi in izkušnjami. Drugačno ravnanje bo pripeljalo v stereotipiziranje in v nevarnost, da vsilimo ljudem svoje pojmovanje o njih. Pomagajoči poklici potrebujejo način dela z uporabniki, ki je učinkovit med raznovrstnimi skupinami. Avtorji v rešitev usmerjenega pristopa (op. cit.: 258) verjamejo, da se njihov način dela bolj približa temu idealu kot pristopi k reševanju problema. V rešitev usmerjen pogovor izhaja iz uporabnikovih zaznav in dela znotraj uporabnikovega referenčnega okvira. Ker se uporabnikove zaznave deloma oblikujejo z zgodovino, navadami in stilom reševanja problemov skupin, ki jim uporabnik pripada, v rešitev usmerjen proces integrira te vidike kot pomemben prispevek v procesu pomoči. Vsak vidik raznolikosti se upošteva kot potencialni vir moči za želeno rešitev. Tudi delo po konceptu delovnega odnosa (Čačinovič Vogrinčič 2006 b) zagotavlja prostor za učinkovito delo z raznovrstnimi družinami in njenimi družinskimi člani.