DARE SADAR, solastnik in broker borzne posredniške hiše Dadas, je letos prinesel z delnico Dadasa na parket ljubljanske borze najprej smeh in veselje, nato solze in razočaranje, ob koncu leta pa je obveljal za borznega posrednika, ki je umiril razburkano borzno valovje. Bil sem na tistem torkovem borznem sestanku v začetku septembra, ko se je poleg delnice Probanke »zlomila« tudi Daretova delnica Dadas. Tik pred trgovanjem z delnicami je v borzni dvorani, polni špekulantov, zavladala utesnjujoča tišina, ko je Sadar kot navadno zasedel svoje mesto na desni strani borznega pulta. Solastnik borznoposredniške hiše Dadas se je tu in tam vidno nemiren prestopil, si zavihal hlačnico, nekoliko privzdignil ramena, se ozrl okoli sebe in ostal nenavadno tih. Kajti navadno je ravno Sadar na borznih sestankih s svojim glasnim izklicevanjem »Kupim!« in »Prodam!« vnesel duha v borzno trgovanje. Če je kdaj zamudil na sestanek kakšno minuto, je nase opozoril takoj, ko je vstopil v dvorano. Že pri vratih, ko je v rokah še imel kovček, je kupil ali prodal ravno papir, s katerim se je tisti trenutek trgovalo. Med borznim občinstvom je takrat kar završalo: »Dare je prišel«, »Sadar že kupuje«, ali pa »Zdaj se bo začelo«. Vendar sem imel vedno občutek, da so mu ljudje naklonjeni in da je s svojo izstopajočo pojavnostjo »malim investitorjem« prej simpatičen kot zoprn. Tako je bilo tudi tistega septembrskega dne, ko je čez noč po nekajmesečni vrtoglavi rasti vrednost njegove delnice padla s 390.000 tolarjev na okoli 150.000 tolarjev. Takrat je bil le nenavadno zadržan in ni pretirano posegal v borzno dogajanje. Je pa to nadomestil že na naslednjih sestankih, ko se je vrednost delnice Dadasa še bolj približala meji 100.000 tolarjev in se v zadnjih dveh mesecih leta ustalila pri tečaju 160.000 tolarjev.