Zdravila niso registrirana, v prodaji so brez ustrezne analize sestavin, predpisanega roka uporabne vrednosti in zaščitnega znaka proizvajalcev. Nekdanji oblastniki kajpak trdijo, da so kitajska zdravila, ki so jih uvozili, prav tako kakovostna kakor domača in svetovna in da se je država odločila za nakup zaradi njihove cenenosti, ne pa politike, kakor jim očitajo novi oblastniki. V ozadju vidijo tudi maščevanje bivšega jugoslovanskega premiera in lastnika farmacevtske družbe ICN Milana Panića, ki mu Slobodan Milošević več let ni dovolil vstopiti v državo. Ko se je 9. oktobra smejoči se Panić vrnil v svojo firmo ICN Jugoslavija, je 5300 zaposlenim podelil milijon nemških mark humanitarne pomoči in se pohvalil, da je povprečna plača v njegovih jugoslovanskih podjetjih skoraj trikrat večja kakor v drugih podjetjih.