Z endocitozo celica privzema iz okolja trdne delce ali tekočine. Snov, ki jo sprejema, obda z membranskim mehurčkom, ki se odščipne od celične membrane in tako vstopi v celico. Kadar je snov v mehurčku v obliki velikih trdnih delcev, se proces imenuje fagocitoza ali celično hranjenje. Navadno nastajajo posebne membranske ročice, ki oblivajo delec in ga spakirajo v mehurček. Ta se nato odcepi iz membrane in potuje v notranjost celice. Pri celicah vretenčarjev je fagocitoza navadno omejena na bele krvničke, ki prebavljajo večje delce ali mikroorganizme. Kadar je snov v mehurčku tekoča, govorimo o celičnem pitju ali pinocitozi pinocitozi. Eksocitoza je proces, nasproten endocitozi. Z njo se z membranskimi mehurčki iz celice izločajo snovi, ki so nastale v notranjosti celice. Na ta način se skozi membrane prenašajo snovi, kot je acetilholin, ki omogoči kemični prenos živčnega vzburjenja iz živca na mišico. Z eksocitozo nastaja tudi celična stena rastlinskih celic. Vsi njeni gradniki se sintetizirajo v notranjosti celice in z eksocitozo izločijo na zunanjo stran celične membrane, kjer se povežejo v novo steno ( celica in njeni organeli).