Kljub temu, da se teorija ta hip dobro ujema z opažanji in meritvami, pa nekateri raziskovalci dvomijo o njeni pravilnosti. Pravijo, da obstajajo tudi precej preprostejši načini za ustvarjenje strele. Naše ozračje je namreč neprestano bombardirano z visokoenergijskimi delci iz vesolja. Ko tak delec vstopi v atmosfero, bo z veliko verjetnostjo zadel ob kako molekulo, iz nje izbil elektron in mu predal velik del velikanske energije. Če bi tak kozmični delec zadel neko molekulo prav v trenutku, ko pride do razelektrenja gornjega dela oblaka, in iz nje izbil elektron, bi tak elektron sila polja potegnila navzgor. Zaradi svoje velikanske energije, ki bi jo dobil od kozmičnega delca, bi tako silovito trkal z molekulami in iz njih izbijal elektrone, da bi sprožil pravi plaz sproščanja elektronov. Nekateri izmed izbitih elektronov pa bi bili dovolj nizkih energij, da bi ob njihovih trkih z molekulami prišlo le do izsevanja fotona, torej svetlobe. Glede na to, kako visoko nad oblakom bi se sprožil plaz, pa bi dobili rdečo ali modro strelo. Nekateri trki bi sprostili zelo visokoenergijske elektrone, ki bi sami sevali svoj spekter fotonov, vključno z gama žarki in radijskimi valovi. To sevanje bi se širilo valjasto stran od svojega izvora in tako ustvarilo obročasto strelo.