tradicionalni pozdrav, kadar srečajo enega ali več ljudi. »Vse moje« pomeni, da v vsakem od nas obstaja celo vesolje ljudi: vsi, ki so kdaj živeli, ki živijo zdaj ali bodo šele prišli na svet, pa še narava – mati Zemlja, sonce, mesec, planeti in vse zvezde. Ves sveti univerzum, od začetka do konca sveta. V vesolju vladata red in urejenost, so prepričane babice. Vse stvari so v medsebojni odvisnosti. Zato moramo živeti po načelu vzajemnosti, ne smemo pozabiti, da so sveti vsi odnosi med ljudmi in z vsemi stvarmi, kajti to vesolje uravnoveša. Vsa dejanja, ki uničujejo življenje, vodijo v neravnovesje, prekletstvo današnjega sveta. Znova se moramo spomniti, da se uravnovešenost naše civilizacije začne v vsakem izmed nas, pravijo babice. Stvarstvo je bilo v samem začetku ustvarjeno iz zlitja moške in ženske energije, moškega in ženskega življenjskega načela. Da lahko življenje uspeva v vsakem od nas in na vsem planetu, morata biti oba načela v ravnovesju. Kadar sta moška in ženska energija v nas povsem usklajeni, naše življenje dobi krila in naši odnosi se okrepijo. Izročilo babic spoštuje dejstvo, da smo vsi povezani s svetom že tisti hip, ko se rodimo, in to prek štirih temeljnih elementov matere Zemlje: vode, zraka, ognja in zemlje. Primarna povezava s štirimi elementi nas avtomatično sveto poveže tudi s celoto vsega stvarstva. »V maternici najprej živimo v vodi,« razlaga hopijevska babica Mona Polacca. »Preden jo zapustimo, voda brizgne ven in mi ji sledimo. Zato je voda za nas, Hopije, osnova življenja.« Ni zgolj naključje, da je na našem planetu isti odstotek vode kot v človeškem telesu, menijo babice. Prav tako ni naključje, da hkrati s tem, ko nevarno onesnažujemo svete vode planeta – kri matere Zemlje – pozabljamo na prirojeno povezanost s svetim vesoljem. Reši nas lahko le razumevanje te povezave. Ko vstopimo v življenje tako, da sledimo vodi, prvič zajamemo polna pljuča zraka, pripoveduje dalje babica Mona. Zato je po hopijevskem izročilu zrak drugi temelj življenja. Dih nas poveže z zrakom in vetrovi, brez katerih bi bili pogubljeni. Bolj ko onesnažujemo zrak, bolj škodimo sami sebi. Čustveno, duhovno in telesno. »Ogenj, tretji temelj življenja, smo spoznali takoj, ko so nas položili v roke matere, očeta in vseh, ki so nas imeli radi in so skrbeli za nas,« pojasnjuje babica Mona. »Hopiji pravijo, da naši skrbniki v svojih srcih za nas prižgejo topli ogenj dobrodošlice, svetel in zaščitniški kot pravi kres.«