Posledice zaostrovanja razmer na trgu dela bodo tudi pri nas v prvi vrsti prizadele mlado populacijo, kar pa ima lahko dolgoročne vplive na celotno družbo. Populacija, ki se šele pripravlja, da bo vstopila na trg dela, je še posebno ranljiva, saj se ji lahko zgodi, da tega sploh ne bo mogla storiti. Že doslej razmere niso bile rožnate – brezposelni do 30 let so na zaposlitev povprečno čakali osem mesecev, poslej utegne biti še slabše. Pri tem se stroka boji predvsem dolgotrajne brezposelnosti. »Kriza vpliva na vse segmente družbe, posebno na tiste z manjšo družbeno, ekonomsko in politično močjo. V primeru dolgotrajnejše krize lahko ob poslabšanju družbenega položaja posameznih skupin in njihove socialne varnosti pričakujemo posledice, kot so kasnejša osamosvojitev mladih, upadanje števila rojstev, porast sive ekonomije in kriminala,« je pojasnil Miroljub Ignjatović. Poleg tega utegne mlade kriza prisiliti tudi v to, da bodo na delovnem mestu še bolj fleksibilni in prilagodljivi, kar pomeni, da bodo mnogi pripravljeni delati še v slabših pogojih kot doslej (delo čez predpisan delovni čas, brez dopusta…).