Lanskega čistega dobička Lisce je za 87 tolarjev na delnico. Pri ceni okoli 650 je razmerje med to številko in dobičkom kot klasično hitro merilo tega, kako trg ocenjuje neko podjetje, močno zaostajalo za povprečjem delnic v kotacijah A in B: 8 namesto 12-13. To bi bilo mogoče za silo opravičiti z dejstvom, da Lisca kotira na prostem trgu in da so vlagatelji načeloma pripravljeni dodatno plačati "varnost", ki da jo prinaša uvrščena kotacija. Težje pa je razumeti, zakaj naj bi bila smiselna denimo že dosežena cena 1.400, ki kot šestnajstkratnik dobička pušča za sabo veliko večino znanih in dobro poslujočih podjetij iz prej omenjenih kotacij. Ker se Lisca ne ukvarja z revolucionarnimi izdelki in tudi ni oziroma ni bilo objavljeno, da bi pravkar vstopila na trg kakšne izredno naseljene države in tam zasedla velik tržni delež, odpade možnost, da gre za pričakovanja o veliki rasti dobička. Nasprotno, ta naj bi po pred dnevi objavljenem sporočilu uprave bil približno enak lanskemu. Če primerjamo današnje borzne cene s pričakovanimi letošnjimi dobički podjetij, ugotovimo, da Lisca pušča za sabo praktično vse, s Krko in pred kratkim podraženo Radensko vred.