Toda iluzije se na koncu vedno sesujejo v prah. Mladi zaneseni izobraženci šestdesetih in sedemdesetih let so vstopili na trg dela - in v svojo grozo začeli služiti velikanske vsote denarja. V osemdesetih letih je univerzitetno izobraženi Američan zaslužil za 35 odstotkov več od svojega vrstnika s samo srednjo šolo, sredi devetdesetih let pa že za sedemdeset odstotkov več. Tisti, ki končajo še magisterij ali doktorat, pa lahko upravičeno računajo na devetdeset odstotkov večjo plačo od pomanjkljivo izobraženih sovrstnikov. Ne le odvetniki, zdravniki in podobni že tradicionalno dobičkonosni poklici, tudi diplomiranci iz umetniških smeri se lepega dne zbudijo z debelim bančnim računom. Profesorji, politologi, novinarji, filozofi, matematiki, dramatiki, scenaristi - vsi ti lahko računajo na šestmestni dolarski dohodek, ne da bi se za to posebej trudili. Informacijsko obdobje je v ZDA izumilo vrsto novih poklicev, nadvse primernih za ljudi z veliko idejami in znanja. Kdo si je lahko v otroških letih med igranjem gasilcev, policajev in mam predstavljal, da bo njegova naloga pospeševanje ustvarjalnosti ali timskega ozračja v kolektivu? Pred desetletjem ni nihče vedel za urednike spletnih strani ali patentne agente.