V tistem času se je zanimal za land in body art, diplomiral pa je iz oblikovanja performansa. Telo ga je zanimalo kot instrument akcije. Snoval je performanse - nekakšno gledališče, ples, glasbo, ameriški minimalizem z glasbo Johna Cagea ... Nato se je lotil še petletnega študija plesa. Ne zato, da bi postal plesalec, ampak da bi dobil nadzor nad telesom ... »Hotel sem nadzorovati gib in gojil sem esteticizem. Zastavil sem slikarski atelje, ki je bil ves v belem, bele stene, beli okvirji ... izdelal nekakšne prhe, iz katerih je tekla nestrupena barva. Telo sem uporabil kot čopič, ga pobarval in s telesom barval stene ...« Postavil je denimo 12 ali 13 okvirjev (velikih do 2,7 metra). In na koncu sam vstopil vanje, se skril med nanesene barve. Snemal je 16-minutne filme, se ukvarjal z erotizmom, zelo subtilno in ne vulgarno ... Po večletnem eksperimentiranju se je vrnil k tistemu, česar se je pravzaprav začel učiti. Poznal je ljudi, ki so imeli laboratorije za izdelavo nakita, začel obiskovati nemške akademije in tako vstopil na področje izdelovanja nakita.