Ob našem obisku v Hubertusu ni gostovalo veliko bolnikov. V obori je bila mlada srna, ki ji je avto povozil mamo, njo pa so napadle druge živali. Zdaj je plašna, a počasi napreduje in kmalu bo pripravljena na samostojno življenje v naravi. Da bi bilo »zdraviliško« obdobje čim manj stresno, divjih živali ne gre navajati na ljudi, treba jih je le oskrbeti ter spoštovati njihov red in jih čimbolj pustiti pri miru. »Zato nas zelo moti, ko si ljudje, tudi ko nas ni doma, kar sami drznejo vstopiti na dvorišče in postopati okrog živali. Čeprav menijo, da tega nihče ne opazi, so živali vznemirjene, tega ni mogoče prikriti,« pravi Dušan, ki je doslej poskrbel že za kanje, ki jih je skoraj pokončala dehidracija, jelenjad, jazbece, divje mačke, kragulje. Pri njem se dobro godi racam mlakaricam, ki jih je obročkal, da jim lahko sledi med njihovimi selitvami, kokošim, v ribniku so postrvi (dokler jih mačke ne pojedo), imajo tudi siničko, liščka in angleško čopasto kanarko ter hišnega stražarja, bolgarskega petelina Poldeta.