Idejni oče in ustvarjalec poslovnega imperija Dadas je srednjo šolo končal v Trbovljah. Nato je odšel v Ljubljano študirat geografijo in angleščino. Zanimal ga je zlasti turizem. Naredil je prvi letnik študija, v preostalih dveh letih pa se je popolnoma posvetil poklicu turističnega vodiča. Po neuspešnem študiju je odšel v vojsko, po vojski pa se je zaposlil v trboveljskem Rudisu kot referent za prodajo rudarske opreme. V naslednjih dveh, treh letih je kot poslovnež prepotoval celo Jugoslavijo. Leta 1986 je začel ob delu študirati na mariborskem VEKŠ in študij v dveh letih tudi končal. Pred koncem študija so ga v Gradisu premestili v Ljubljano na oddelek za zunanjo trgovino. Službeno je začel operirati z enim od Rudisovih računov v Ameriki, na katerem je bilo v povprečju nenehno okoli dva milijona dolarjev. Postavljen je bil pred dejstvo, da mora ta denar čim bolje obrniti. Ker v socializmu izkušenj z obračanjem denarja ni imel nihče, je začel razmišljati, kako denar sploh oplemenititi. Imel je srečo, da se je ravno v tistem času začel pripravljati projekt ljubljanske borze. Poklical je Draška Veselinoviča in se pozanimal za možnost, da bi Rudis vstopil na borzo. Sprva so bili zavrnjeni, vendar je takoj po ustanovitvi borze pripravil za Rudis na 53 straneh celovit načrt, kako bi se lahko vključili na borzo. Podjetje je projekt sprejelo. Z njegove strani je bil postavljen le pogoj, da postane neposredno podrejen generalnemu direktorju. To je bil namreč edini način, da bi lahko projekt sploh uresničil. Zaradi kadrovskih sprememb v vrhu podjetja se je kasneje vse bolj oddaljeval od financ v podjetju, nato pa se je poleti 1991. leta odločil, da gre na svoje. Jeseni 1991 je odšel k Dadasu, kjer je bila že zaposlena njegova žena. Dadas sta z ženo ustanovila leta 1990. Dve leti kasneje so ga preimenovali v delniško družbo in zaradi pomanjkanja vrednostnih papirjev na borzi izdali delnico Dadasa. Zatem je sledila zgodba z delnico Dadasa, ki se je začela tako, da je septembra 1992 poklical nekaj svojih prijateljev in jim predlagal, naj kupijo nekaj delnic Dadasa po nominalni vrednosti 50 mark, kar je znašalo takrat 5.000 tolarjev. Na borzi se je z delnico najprej trgovalo po ceni nekaj nad 5.000 tolarjev, po novem letu pa je začela vrednost delnice strmo naraščati. Od tedaj je prav ta delnica prevzela pobudo nad borznim dogajanjem. S pomočjo Dadasove delnice je Davorin Sadar iz delniške družbe Dadasa naredil finančno močan sistem družb, ki so med seboj povezane bodisi kapitalsko, upravljalsko ali poslovno. Prek borznoposredniške hiše Dadas se je letos sklenilo za dobrih 36 % vsega borznega prometa. O moči Dadasovega poslovnega imperija govori tudi podatek, da je druga največja borzna hiša ABH sklenila za 12 % poslov, s 4,5 % ji sledi UBK banka, vsi ostali pa so imeli največ 2 % udeležbo pri borznem poslovanju. Štirje Dadasovi vzajemni skladi, s katerimi je upravljala družba Proficia Dadas, so vredni 5,7 milijarde SIT ali okoli 70 % zbranega premoženja vseh skladov. Lani se je poslovnemu sistemu Dadas priključil še hotel Donat v Rogaški Slatini, ki ga je Dadas kupil od SKB banke. Ob poslovnem svetovanju, blagovni borzi, hotelirstvu in turizmu ima Sadarjeva delniška družba v lasti tudi Galerijo Dadas, ki se ukvarja z galerijsko dejavnostjo. V letu 1994 je poslovni sistem Dadas ustvaril 180 milijonov SIT čistega dobička. o