Vstopil sem v avtobus, poln davčnih zavezancev, ki so odštevali davščino nekemu davkarju, ki je imel v svoji dacarski torbi šope obveznic, ki jih je delil davčnim zavezancem, da so lahko nadaljevali svojo obdavčeno pot. V tem avtobusu sem zagledal nekega davčnega zavezanca z dolgim davkoplačevalskim vratom, ki je na svoji davkoplačevalski glavi nosil obdavčen klobuk, okrašen s kitko, kakršnih davčni zavezanci ne nosijo. Omenjeni davčni zavezanec je nenadoma ogovoril sosednjega davčnega zavezanca in mu jedko očital, da nalašč stopa po njegovih obdavčenih nogah vsakokrat, ko drugi davčni zavezanci vstopijo na avtobus za davkoplačevalce ali z njega izstopijo. Nato se je srditi davčni zavezanec usedel na stol za davkoplačevalce, ki ga je ravno odpisal neki drug davčni zavezanec. Nekaj obdavčenih ur kasneje sem ga opazil na Rimskem obdavčenem dvoru v družbi z drugim davčnim zavezancem, ki ga je nagovarjal, naj si na svojem obdavčenem plašču odmeri dohodnino.