Talent za slikanje je podedovala od staršev. Še posebej jo je navdušil oče, ki slika že vse življenje, mama pa je ustvarja gobeline, vitraže, aranžmaje. Njen slikarski slog se od očetovega močno razlikuje. Oče slika naravo, mline, akte, tihožitja, portrete, Kaly pa je navdušena nad abstraktnim slikarstvom, ki ji pušča vso svobodo ustvarjanja. Njen navdih je vsakodnevno življenje − odnosi med ljudmi, sanje, občutki, njeno razpoloženje, glasba ... Prav zanimivo je dejstvo, da tudi glasbo doživlja v barvah, kar je dar le majhnega odstotka ljudi na svetu. Zato mogoče sploh ni čudno, da sta pri njej glasba in umetnost tako povezani med sabo. Podobno je pri plesu, ko zasliši glasbo, vidi koreografijo. Tudi portrete, akte in tihožitja je že poskusila slikati, a je ugotovila, da je to ne veseli, ker ji dopušča premalo svobode. Vse, kar je klasično, je namreč ne zanima. Zanjo je papir kot tabula raza, ki ji dopušča prosto pot skozi njen svet doživetij in domišljije. Golo moško telo samo po sebi je ne zanima. Osebnost je tista, ki jo navdihuje, in je slikarski izziv. Navdušena je nad različnimi slikarskimi tehnikami, barvami, slogi, materiali. Obožuje tempero, akril, oglje, voščenko, vosek, spreje in druge materiale. Najraje slika na šeleshamer, ko ima več prostora, pa pride tudi na platno, steklo, keramiko in les.