Kar nekoliko zguljeno se že sliši ugotovitev, da so mnogi podjetniki odlično tehnično podkovani, manjka pa jim širših podjetniških znanj. V svojih podjetjih se ukvarjajo z dnevnimi težavami, medtem ko jim za upravljanje s kadri, financami, trženjem in na sploh razvojem podjetja zmanjka časa in znanja. V belgijski regiji Flandriji so zato pred petnajstimi leti prišli na zamisel, da bi v mala podjetja pripeljali znanje od tam, kjer ga je dovolj - iz velikih podjetij, kjer za najpodrobnejša strokovna vprašanja skrbi vsaj en strokovnjak. Leta 1987 so zainteresirana mala podjetja združili v skupine, vsaki skupini določili tako imenovanega skrbnika ali botra iz vodstva velikega podjetja in poskrbeli za redna srečanja med podjetniki in skrbniki. Rezultati srečanj oziroma projekta PLATO, kot so ga poimenovali, so bili izredni: podjetniki so od managerjev pridobivali znanja iz upravljanja podjetja, skupaj so poiskali rešitve za konkretne težave in navezali nove poslovne odnose z drugimi podjetji v skupini. Po koncu sodelovanja v projektu so podjetniki pridobili "širino" in začeli drugače voditi podjetje. Namesto da večino časa rešujejo vsakodnevne probleme, namenjajo več pozornosti strateškemu vodenju in dolgoročnemu načrtovanju. Iz osamljenih podjetnikov, ki so ujeti v svoj dnevni posel, se spremenijo v direktorje, dovzetne za izmenjavo izkušenj in učenje. O učinkih najbolje govori naslednji podatek: kar 90 odstotkov sodelujočih podjetnikov je po koncu projekta pripravljenih še naprej sodelovati v projektu. PLATO so zaradi mnogih pozitivnih učinkov kmalu začele uvajati številne evropske države, med njimi Danska, Nizozemska, Švedska, Irska, Nemčija in druge. S tem se je seznam prednosti za podjetja še razširil; pridobila so možnost sodelovanja s podjetji iz drugih držav. PLATO tudi v Sloveniji Leta se 2000 je tudi Slovenija pridružila projektu Plato in podpisala pogodbo o sofinanciranju. Oktobra lani sta partnerja v slovenskem projektu Euro Info Center iz Ljubljane in Trgovinska zbornica Vzhodne Flandrije izbrala osem skrbnikov iz velikih podjetij, ki so nato odšli na enotedensko usposabljanje v Flandrijo. Istočasno je potekala promocija projekta med malimi podjetji. Metka Komar , vodja projekta Plato pri nas, pravi, da je bil interes med podjetji velik. K sodelovanju se je prijavilo 111 malih podjetij, s katerimi so nato opravili pogovore. "Izbirali smo podjetja, ki imajo med 5 in 50 zaposlenih, ki rastejo in ki so mednarodno usmerjena. Na koncu smo izbrali 77 podjetij." Med izbranimi je skoraj polovica mikro podjetij z do 10 zaposlenimi. Vsako podjetje mora del stroškov sodelovanja v projektu pokriti samo, in sicer v višini 93 tisoč tolarjev. V ceno je vključeno poleg izobraževanja še dvodnevno bivanje v Bohinju. Vsa podjetja so nato razvrstili v pet delovnih skupin. "Pri oblikovanju skupin smo se načrtno izogibali panožni homogenosti; če bi bila namreč v posamezni skupini vsa podjetja iz iste panoge, bi se udeleženci pogovarjali samo o ozkih tehničnih vprašanjih, ne pa o splošnih podjetniških rešitvah," razlaga Metka Komar. Podjetniki so navdušeni Za podjetja je pomenila prvi resni stik s projektom dvodnevna delavnica, na kateri so se udeleženci seznanili z osnovami sodelovanja in komuniciranja. Podjetniki so se spoznali med seboj in določili teme, ki jih bodo med projektom poslušali na mesečnih srečanjih. Uvodno srečanje je bilo za marsikaterega udeleženca popolno presenečenje. Tu ni bilo dolgočasnih predavanj, na katerih bi podjetniki sedeli in poslušali. Namesto tega so v športnih oblačilih igrali različne igre in se učili skupinskega reševanja težav. Marko Lotrič , direktor podjetja Lotrič, svoje vtise opisuje takole: "Na srečanju smo vse strahove in zadrege, ker se med seboj pač nismo poznali, odpravili z igro. Že po prvi igri smo se nehali vikati in se začeli klicati po imenih. Takega načina izobraževanja nisem videl še na nobenem šolanju. Eno ali dve vaji želim ponoviti v podjetju, da bi zaposleni začutili, kaj je to skupinsko delo." Tudi Smiljan Mekicar iz podjetja MAS je bil nad delavnico navdušen. Po njegovih izkušnjah podjetnikom manjka pristni stik z ljudmi okoli sebe. Dokler pa podjetnik ne naveže pravega odnosa z drugimi, bo pri delu osamljen in omejen. In v Bohinju so spoznali, da se prav prek igre dajo zelo hitro vzpostaviti najbolj odprti in prijateljski odnosi med popolnimi neznanci. Redna mesečna srečanja Po uvodni delavnici se podjetniki zdaj dobivajo na rednih mesečnih srečanjih (razen poleti). Skupno bodo imeli v letu in pol trajanja projekta 15 srečanj . Na vsakem srečanju obravnavajo drugo temo. Tako so doslej poslušali nasvete s področja računovodstva, motiviranja in upravljanja s časom. Morda nekoliko nepričakovano se je med podjetniki razvilo veliko zanimanje tudi za spoznavanje s podjetji iz drugih skupin. Metka Komar pravi, da že nastajajo prve mreže podjetij iz istih panog. Podjetja s področja informacijskih tehnologij so si v Avstriji ogledala sodoben inkubator za tehnološka podjetja, in na naslednjem srečanju v Moravskih Toplicah začela vzpostavljati mrežo, katere namen sta skupni prodor na globalni trg ter skupni razvoj izdelkov na osnovi novih tehnologij. Cilj projekta Plato, namreč prenos znanja iz velikih podjetij v mala, postaja tako veliko širši. "Pomemben cilj projekta je vzpostavitev podjetniških skupin, ki bodo izmenjevale izkušnje, lobirale in sodelovale z namenom izboljševanja ekonomskih učinkov," pravi Andrej Poglajen , vodja Euro Info Centra. PLATO v Belgiji