Po drugi strani pa glejte, da boste v tistih delih govora, ko razumete, za kaj gre, uporabljali vselej edino vsakodnevni jezik, ki ga uporabljate v pogovorih s prijatelji. Praviloma pa v govoru uporabljajte namesto dolgih ustreznic raje kratke, namesto tujk pa domače besede, tudi če jih je potem več:

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
glejte gledati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
da da podredni veznik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
delih del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
govora govor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
razumete razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vselej vselej splošni prislov; nedoločena stopnja
edino edino splošni prislov; nedoločena stopnja
vsakodnevni vsakodneven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljate uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
v v predlog; mestnik
pogovorih pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
s z predlog; orodnik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
v v predlog; mestnik
govoru govor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
uporabljajte uporabljati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
namesto namesto predlog; rodilnik
dolgih dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
ustreznic ustreznica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
raje raje splošni prislov; primernik
kratke kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
namesto namesto predlog; rodilnik
tujk tujka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
besede beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Govorniški blefsikon
avtor: Chris Steward, Mike Wilkinson