Zdravje. Beseda, s katero se srečamo, ko nekomu voščimo vse dobro ali ko slišimo govoriti o zdravnikih, sicer pa se z njo srečamo vsak dan. Težava je le v tem, da besedi zdravje ne damo njene teže in čeprav je velika vrednota pri vseh ljudeh, je ne cenimo dovolj. Ko zbolimo, pa je prepozno. Hrepenenje po ozdravitvi je takrat edino in preprosto pozabimo na vsakodnevne skrbi, tako kot smo včasih pozabljali na zdravje. Dejstvo je, da premalo storimo za zdravje in tudi jaz sem v tem prehitrem tempu življenja zbolela. Obiskala sem zdravnika, a je tudi on samo človek, ki se lahko zmoti. Med čakanjem na nepomembni izvid se je moje stanje tako poslabšalo, da me je dežurni zdravnik takoj poslal v bolnišnico. K sreči in neutrudnemu delu zdravnikov sem preživela. Zato pa se posebej in od srca zahvaljujem zdravnikom oddelka intenzivne terapije in zdravnikom kirurškega oddelka 2. nadstropja Splošne bolnišnice M. Sobota. Hvala tudi vsem sestram in zdravstvenim tehnikom, ki so mi stali ob strani in me tolažili ob bolečinah.