jev. V toliko dražjo različico iste storitve ZZZS kot plačnik ne pristaja, še posebej, ker sploh ni bil izveden javni razpis za izvajalca helikopterske nujne medicinske pomoči. Zdravniki (formalno zaradi boljše kvalitete storitve) navijajo za AMZS in Flycom, Drago Kos ugotavlja vsaj elemente korupcije, gospod Bručan pravi, da v ministrstvu za zdravstvo ni ne duha ne sluha o korupciji itd., itd. Itd., itd. Skratka, navidez ne prav posebej zanimiva štorija. V kateri je nekdo oddal masten posel nekomu brez javnega razpisa. In seveda brez izbire najugodnejšega ponudnika. Kar pa že samo po sebi zadošča za sum o korupciji. In kar je že samo po sebi povezano s kršitvijo tako ustave kot več zakonov. Morda bo kdo skomignil z rameni, češ, vsega tega smo tako ali tako že vajeni, vse to se tako ali tako dogaja že sleherni dan. Kar je morda celo res. A je vendarle razlika, da v vsakodnevnih situacijah korupcijo izvajajo ter zakone in ustavo kršijo privatniki, nekakšni anonimneži (kar seveda ničesar ne opravičuje in nikakor ne zmanjšuje njihove krivde ter nesprejemljivosti njihovega početja), pri helikopterjih pa korupcijo izvaja, ustavo in zakone krši kar vlada. Oziroma njeni akterji. V tem je problem. Kajti vlada naj bi, vsaj v vseh in sleherni demokratični državi, bila tista, ki mora poosebljati ustavnost in zakonitost. Kar pomeni, da se mora vsaj ona, če sploh kdo, držati zakonov in ustave. In da si vsaj ona, če že kdo, ne more privoščiti kršitve ustave in zakonov. Vsaj ne očitno. Če pa si to privošči in jo dobijo na delu, potem vlado to stane pogostoma, če ne praviloma, oblasti. Če jo pri kršitvi zakonov in ustave ujamejo, se nikakor ne more delati, da je vse v