Člani se v skupini pogovarjajo o svojih težavah in si pomagajo z izmenjavo izkušenj in z nasveti. Skupine za samopomoč se potrjujejo kot dobra opora posamezniku v obdobju premagovanja depresije in pri okrevanju. »Skupina za samopomoč ni namenjena terapiji, saj se vanjo vključijo tisti, ki so zaradi depresije in anksioznosti že v obravnavi pri osebnem zdravniku, psihiatru ali drugem strokovnjaku. V skupino se vključujejo tudi svojci, da bi spoznali naravo teh motenj in načine, kako družinskemu članu čim bolje pomagati. Skupina posamezniku ponuja občutke varnosti in sprejetosti. Omogoča mu pogovor, realnejši pogled na lastno stanje in razumevanje depresije ter srečevanje z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje in se soočajo s podobnimi bremeni. Udeležence spodbuja, da čim bolj aktivirajo in razvijajo svoje sposobnosti, znanja in veščine za spoprijemanje z življenjskimi situacijami,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Sprejetost, zaupnost, razumevanje in spodbuda ter čas, ki so ga posamezniki deležni v skupini, so poglavitni razlogi, da se vedno znova vračajo vanjo. Vse tisto torej, kar ljudje pogosto pogrešajo v vsakodnevnih situacijah in stikih, še zlasti tisti, ki se soočajo s takšno ali drugačno duševno motnjo. Skupino v Celju koordinira in vodi Petra Plankar, članica društva Dam.