Nakupovanje je bilo nekoč omejeno na zadovoljevanje vsakodnevnih potreb. V sodobni potrošniški družbi se je razvoj potrošniške kulture pojavil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se na nakupovalnih policah znašle tuje blagovne znamke in ko so začeli graditi nakupovalne centre. V nakupovalnih središčih se je v teh dneh, čeprav je v večini vselej dovolj kupcev, že začela prava nakupovalna mrzlica. Da je ta še bolj intenzivna, poskrbijo z oglaševanjem, z različnimi prijemi tržnega komuniciranja in z množičnimi mediji. Sicer pa nakupovalna središča ne predstavljajo le prostora, kjer se prodaja in kupuje blago, ampak so tudi družbeni prostor, ki omogoča raznovrstno preživljanje prostega časa za vse starostne skupine. Vendar pa, kot je pojasnil dr. Miro Kline s fakultete za družbene vede, v Sloveniji kljub gneči v nakupovalnih središčih ni mogoče govoriti, da je potrošništvo ena glavnih oblik preživljanja prostega časa oz. da gre za določen življenjski slog. »Slovenci smo zaenkrat veliko prerevni za takšno obliko pretirane potrošnje. Po drugi strani pa tudi bistveno preveč varčni za razsipno vedenje. Je pa res, da se veliko ljudi podaja v nakupovalne centre ob vikendih, vendar to še zdaleč ne pomeni, da tam tudi zares zapravijo velike količine denarja,« razlaga Kline in nadaljuje, da gredo ljudje tja bolj na izlet ali kot radi rečemo v 'gledališče'. V nakupovalnih središčih namreč igrajo obe vlogi: najprej so gledalci, ki opazujejo druge, in takoj zatem so igralci v procesu nakupovanja. Današnji trgovski centri so namreč nekakšne katedrale potrošništva in gledališče, saj so ena izmed ključnih točk posameznikove socializacije.