kot tudi o smislu njihovega obstoja za občino, ki nima niti 40.000 prebivalcev. Vedno pa je prevladalo mnenje v prid rajonskim svetom, ker so nenadomestljiva povezava med posameznim občanom in občino kot ustanovo. Vse to je danes postavljeno resno pod vprašaj, saj je bila že od lanskega leta podana zelo jasna smernica sedanje deželne uprave, ki povzema slično državno smernico, da se ukinejo vsi rajonski sveti, ki delujejo v občinah z manj kot 50.000 prebivalci. Pod temi pogoji občina Gorica ne bo imela pravice do rajonskih svetov. Sama občina Videm je rajonske svete že ukinila, tako da ostaja to vprašanje odprto še v Gorici in Trstu. Mogoče ni le slučaj, da sta to občini, kjer živijo Slovenci in kjer se izvaja zaščitna zakonodaja za slovensko narodno skupnost. Usoda goriških rajonskih svetov ostaja torej zelo resno na vrvici, vsaj kar se tiče finančno-upravne plati. Njim v prid igrata navezanost ljudi in kulturno-socialna vloga rajonov kot posrednikov med posameznim občanom in spodbujevalci raznih pobud za krajevno prebivalstvo. Velik je njihov pomen v tistih predelih, kjer so Slovenci najbolj prisotni v Gorici in kjer se prav zaradi delovanja rajonskih svetov ustvarjata primerno sožitje in ovrednotenje goriških jezikovnih kultur. Vključevanje v delo rajonskega sveta je priložnost za vstop v svet javnega upravljanja skupnih dobrin in soočanja z demokratičnimi postopki razprave in sprejemanja sklepov za konkretne vsakodnevne potrebe občanov. Julijan Čavdek