Zgovorna in nadvse prijazna Tjaša brez dlake na jeziku prizna, da je bolj lene sorte, kar se tiče telovadbe. »Za kondicijo pravzaprav ne skrbim, ne hodim na fitnes, ne na aerobiko, tudi tečem ne …« pravi ter prizna, da ima z nabiranjem sape kar nekaj težav, odkar je prenehala trenirati ples. »Nad tekom sem se navdušila natanko za en teden, nato sem že obupala.« Zdaj se raje odpravi kam peš in s hojo poskrbi za razgibavanje. Če že ne utrjuje najbolj vestno svojega telesa, pa ne pozabi na urjenje možganov, saj sive celice uporablja za razporejanje vsakodnevnih obveznosti, ki jih je bilo od trenutka, ko je postala miss Univerze, čedalje več. »Trenutno veliko delam kot model in občasno kot manekenka. Ne mine teden brez snemanj in raznih intervjujev,« pove in doda, da je pridna tudi za računalnikom. Napisala je že namreč svojo detektivko, ki jo v teh dneh še slogovno in pravopisno popravlja, čez kakšen mesec pa bo pripravljena za objavo. Še vedno pridno sledi vsem svojim zastavljenim ciljem, tudi tistim, ki si jih je začrtala, preden je bila okronana za najlepše dekle. V teh mesecih se pridno pripravlja na poletne izpitne roke študija, med tem pa se sprošča s svojimi sicer fizično ne preveč napornimi aktivnostmi. Včasih je bil njen konjiček slikanje na svilo, sedaj pa bi težko rekla, da ima kakšnega. »No, morda je to petkovo čuvanje šestletne punčke, s katero preživljava petkove popoldneve. Tudi pisanje bloga na spletni strani je neke vrste hobi in pisanje poezije ter zapisovanje raznih misli.« Raje se torej posveča besedam, mislim in zapisovanju kot nabiranju adrenalina z različno napornimi vajami. Tisto, kar ima rada, z lahkoto počne kadarkoli v dnevu, čeprav se prelivanje črnila ali natančneje tipkanja na računalnik večkrat loti zvečer. »Nisem ravno zaspanka. Včasih, ko se ponoči učim ali pišem knjigo in moram zjutraj zgodaj vstati, mi to ne predstavlja nobene težave. Morda so potem podočnjaki nekoliko bolj vidni, a drugih posledic ni.« Drži se načela, da čez teden dela, ob vikendih pa, če je le mogoče, počiva. »Le redko naredim izjemo, saj sem se odločila, da želim imeti nekaj časa samo zase in svoje bližnje,« je še dodala sogovornica, medtem ko si je ogledovala kotičke lepo urejene francoske restavracije La Violette v Žalcu. Glede na to, da ni izbirčna, saj rada je vse in tudi poskuša ter se brez oklevanja seznanja z novo hrano, je izbor menija prepustila tamkajšnjemu kuharskemu mojstru Georgesu, čigar korenine prihajajo iz Francije. Njegova ljubezen do Slovenke, ki jo je romantično očaral s šarmom pravega francoskega zapeljivca na neki večerji v Parizu, ga je pripeljala v Žalec, kjer sta odprla omenjeno restavracijo. Georges je namreč sklenil, da bo kuhal le še za svojo izbranko in njene goste, zato zdaj z izvirnim duhom svoje države in s svojo kulinarično spretnostjo seznanja vse obiskovalce, ki pridejo na zajtrk, kosilo, večerjo ali le zgolj osvežilno pijačo, ki jo lahko popijejo tudi v objemu sončnih žarkov zunaj na vrtu. Tjaša je bila zato hvaležna obiskovalka, ker je z veseljem sprejela vsako idejo za pripravo jedi in jo tudi brez oklevanja pojedla. Premamile so jo prijetne dišave in tudi odličen okus postrežene hrane. »Ne jem, ker moram, ampak ker mi v trenutku ugaja. In poslušam svoje telo, ki mi enkrat narekuje slaščice, spet drugič pa sadje in zelenjavo …« Pomembno ji je, da je hrana raznolika, da obrok vsebuje zelenjavo, ki jo ima rada, ter da je hrana sočna, pripravljena z ljubeznijo in s strastjo. »V tej restavraciji se občuti, da mojster ve, kaj počne, in da počne to z veseljem!« Ko je Chef Georges, Francoz in kuhar svetovnega formata, prišel k naši mizi in smo z njim spregovorili nekaj angleških besed, smo opazili, da se resnično dobro spozna na trenutne trende, ki so prisotni v profesionalni kuhinji, in zna zadovoljiti še tako visoke standarde. Nič presenetljivega, če poznamo dejstvo, da je od leta 1988 potoval in se preizkušal v kuhinjah restavracij, hotelov in križark, ki jim pritiče sloves 5 zvezdic, od Tajske, ZDA, Brazilije, Londona do Pariza. Sodeloval je s številnimi drugimi kuharji svetovnega slovesa ter kuhal za mnoge znane in pomembne ljudi, kot so npr. pokojna angleška kraljica mati, predsedniki Francije, Argentine, Mehike … Restavracija in lokal v tipičnem pariškem slogu, v katerem so mizice za dva in tudi nekaj miz za večje družbe, sta Tjašo navdušila. Povedala nam je, da sicer ni zahtevna gostja, a da rada zahaja tja, kjer je lepo, prijetno in okusno. Izogiba se le hitro pripravljeni hrani in se v restavracije, ki tako hrano strežejo, le redko odpravi. »Edino kebabu se ne odrečem, ki pa je dokaj zdrav. Nisem pa nora na hamburgerje ali kaj podobnega, zato se takšni hrani izogibam, saj mojemu telesu ne naredi ničesar dobrega.«