V aprilski številki revije Podjetnik smo objavili prispevek z okrogle mize na temo »ženskam prijazno malo podjetje«. Naše sogovornice so bile Marta Turk (podjetnica in vodja informacijskega središča Meta), Mojca Dovgan (direktorica podjetja M Point) in Marija Jazbec (podjetniška svetovalka). V pogovoru so omenile, da bi morala tudi država pomagati izboljšati razmere tako za žensko podjetništvo kot sploh za zaposlovanje žensk. Za komentar oziroma dopolnitve k njunim mislim smo zaprosili odgovorne z Ministrstva za delo, dom, družino in socialne zadeve. Državni zbor RS je sprejel Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (Uradni list RS, št. 92/2001), s katerim je vlado med drugim zavezal k pospeševanju in razvoju podjetništva žensk. Iz programa sledi več ciljev, med drugim tudi: - posebna podpora ženskam pri ustanavljanju lastnih podjetij, - večja udeležba žensk v programih izobraževanja in usposabljanja, - zmanjševanje zapostavljanja (segregacije) na trgu dela in plačne neenakosti med ženskami in moškimi, - ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacije pri iskanju zaposlitve in zaposlitvi, - ohranjanje zaposlitve in napredovanje ter dostop do pravic in ugodnosti delovnega razmerja. Eden ključnih akterjev na področju ženske politike, zagotavljanja načel enakih možnosti ter odpiranja novih in prijaznejših zaposlitvenih možnosti za ženske je Urad za enake možnosti. Večjo kakovost družinskega življenja pa skuša uveljaviti Zakon o starševstvu in družinskih prejemkih , z vzpostavitvijo partnerstva za varno otroštvo (Zveza prijateljev mladine Slovenije), z razvojem novih poklicev za ženske itn. Na kakovost družinskega življenja bolj ali manj posredno vpliv več programov aktivne politike zaposlovanja, ki jih naštevamo. Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2003 začelo eksperimentalno izvajati program Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas. Program omogoča povečanje števila zaposlenih v podjetjih ob krajšem tedenskem delavniku in tako ohranjanje delovne sposobnosti težje zaposljive brezposelne osebe. Med ciljne skupine programa v skladu s pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja spadajo med drugimi: starejši, osebe brez izobrazbe, invalidi, pa tudi osebe, ki same skrbijo za enega ali več otrok, ki so stari manj kot 15 let ali katere zakonec je brezposeln. Program s prožnostjo zaposlitve tudi omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Programi za presežne delavce Ministrstvo pomaga tudi presežnim delavcem v tekstilni, oblačilni in usnjarsko-obutveni industriji. V programe prezaposlovanja, informiranja, motiviranja, svetovanja, usposabljanja, izobraževanja, samozaposlovanja in podobno naj bi se predvidoma vključilo od 2000 do 4000 presežnih delavcev, od tega 80 odstotkov žensk. Zmanjševanje števila delovnih mest v teh dejavnostih je prizadelo predvsem ženske, saj je teh več kot 75 odstotkov zaposlenih v tekstilni industriji in skoraj 70 odstotkov zaposlenih v usnjarski in obutveni industriji. Tem osebam je treba čim prej omogočiti, da se zaposlijo, imajo dohodke, preživljajo družine, so neodvisne od partnerjev, države. Javna dela in varstvo otrok Problem popoldanskega varstva otrok je poleg ustanavljanja oziroma prilagajanja ustreznih podjetij delno možno reševati tudi v okviru programa javnih del. Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, namenjeni ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe, povečanju delovne in socialne vključenosti brezposelnih oseb kakor tudi spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo se lahko tudi zaradi izvajanja socialno-varstvenih programov. Organizirajo jih delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička, in kadar z dejavnostjo v okviru javnih del na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence. Želimo, da bi zaposlitev v okviru javnih del prešla v redno zaposlitev, zato smo spodbudili pripravo lokalnih programov in subvencioniranih zaposlitev na manj razvitih področjih. Pomoč za oskrbovalke Marsikatera ženska skrbi poleg otrok tudi za starejše osebe ali invalide. S programom subvencioniranja zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu se z nadomestitvijo plače določenim skupinam brezposelnih oseb spodbuja novo zaposlovanje in izenačevanje možnosti zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb, predvsem žensk. Te osebe, ki so končale program usposabljanja za oskrbovalke, se z nadomestitvijo plače zaposlijo pri izvajalcu socialnovarstvenega programa Pomoč družini na domu . Storitev pomoči na domu starejšim osebam nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu, hkrati pa družinam starejših oziroma invalidov olajša usklajevanje vsakodnevnih dejavnosti. Program poklicnega uveljavljanje žensk Prav tako ministrstvo sofinancira program Poklicno uveljavljanje žensk, ki ga izvaja Podjetniški center za malo gospodarstvo. Namen programa je predvsem promocija podjetniške kulture in iskanje poslovnih priložnosti za ženske s svetovanjem, udeležbo na mednarodnih srečanjih, informiranjem s področja dejavnosti, motivacijskimi delavnicami ... Odziv na program priča o večjem zavedanju pomena poklicnega uveljavljanja žensk, ki se odraža predvsem v večjem povpraševanju žensk po programu in izvedenih delavnicah.