»V sanjah sem malo pospravljala po hiši in urejala vse tiste običajne vsakodnevne stvari. Sredi tega pa sem pogledala skozi okno in na zunanji okenski polici zagledala razvrščene keramične živalske figurice. Pomislila sem, kakšno neumnost je naredila moja mama, da jih je postavila tja, saj lahko padejo in se razbijejo. Med živalcami sta bila tudi psiček in veverica, ki sta bila moja najljubša, zato sem jih premaknila na notranjo stran okna. Nenadoma pa so vse živali oživele, se začele premikati, soba pa se je napolnila z njihovimi glasovi. Ritensko sem se pomaknila proti kavču, saj sem potrebovala oporo, tam pa je že sedela moja prijateljica in neutolažljivo jokala. Malo sem jo pobožala po hrbtu, takrat pa je tudi mene postalo nečesa hudo strah. Pogledala sem po sobi in zagledala nekega moškega, ki ga še nikoli nisem videla. Nenadoma je vse ostalo izginilo, v sobi sva ostala samo midva. Moški me je močno udaril po hrbtu, da se od bolečine nisem mogla premakniti. Kot majhna punčka sem ga zatožila očetu, ta pa je ostal čisto miren in mi rekel, naj ne pretiravam. To me je presenetilo, saj je imel oče slab hrbet in smo v naši družini vsi pazili, da nismo preobremenjevali hrbta. Potem je oče celo rekel, da bo nesel tujca domov. To me je strašansko razjezilo, saj nisem razumela, zakaj je tako prijazen do tega neznanca...