Podobno je ravnanje strokovnjakov odvisno od tihe vednosti v akciji. Kompetenten praktik lahko prepozna pojave – probleme družine, ki so povezani z določeno boleznijo, težave določenega načina gradnje ipd. –, za katere ne more podati natančnega ali popolnega opisa. V svoji vsakodnevni praksi sprejme številne odločitve, za katere ne more podati ustreznih kriterijev, in prikazuje spretnosti, za katere ne more izreči pravil in postopkov. Celo kadar nenehno uporablja teorije in tehnike, ki temeljijo na raziskavah, je odvisen od tihih spoznanj, odločitev in spretnosti. Po drugi strani pa tako običajni ljudje kot strokovni praktiki pogosto razmišljajo, kaj delajo, včasih celo že med tem, ko to počnejo. Stimulirani s presenečenjem usmerijo misli nazaj na dejanja in na vednost, ki je implicitna v dejanju. Vprašajo se lahko, na primer: Kakšne značilnosti opažam, ko prepoznam to stvar? Kaj so kriteriji, na podlagi katerih sprejemam te odločitve? Pogosto poteka reflektiranje v akciji skupaj z reflektiranjem o stvari, ki je v ospredju. Če se ukvarjamo z zapletenim, težkim ali zanimivim pojavom in ga poskusimo osmisliti, reflektiramo tudi razumevanja, ki so bila implicitna v našem dejanju, razumevanja, ki jih razkrijemo, kritiziramo, prestrukturiramo in izrazimo v nadaljnjih dejanjih. Ves proces reflektiranja izkustvenega znanja v akciji je osrednji za »umetnost«, s katero praktiki včasih dobro shajajo v situacijah negotovosti, nestabilnosti, posebnosti in konfliktnosti vrednot. Za razumevanje tega procesa moramo razumeti nekatere pojme: • Vednost v akciji (knowing-in-action). Ko damo model tehnične racionalnosti na stran, kar nas vodi k razmišljanju o učinkoviti praksi kot aplikaciji znanja za instrumentalne odločitve, ni ideja, da je taka vednost neločljiva od učinkovitih dejanj, nič nenavadnega. »Zdrava pamet« priznava kategorijo »vedeti, kako« in ni se treba močno naprezati, da bi rekli, da je »vedeti, kako« v dejanju – da npr. vrvohodčeva »vednost, kako« leži v načinu, kako opravi pot po vrvi, in se v njem tudi razkriva. Ničesar ni v »zdravi pameti«, kar bi nas napeljalo k temu, da bi rekli, da je »vedeti, kako« sestavljeno iz pravil ali načrtov, s katerimi bi se ukvarjali v mislih pred dejanjem. Čeprav včasih razmišljamo, preden kaj naredimo, je tudi res, da v spontanem vedenju v praksi zvečine razkrivamo vednost, ki ne izhaja iz neposredno predhodnih intelektualnih operacij. Veliko