Formalna oblika debate je v slovenskem prostoru novost, v državah parlamentarne demokracije, predvsem anglosaksonskih pa vsakodnevna praksa in prestižna dejavnost, saj velja za eno zahtevnejših intelektualnih veščin. Različne države uporabljajo različne oblike debate, mi smo skupaj s še 27 državami Vzhodne in Srednje Evrope ter nekaterih azijskih držav prevzeli debatno obliko Karla Popperja , imenovano po nemškem filozofu in logiku, utemeljitelju pojma odprta družba. Zavod Za in proti, zavod za kulturo dialoga (ustanovitelj Zavod za odprto družbo, Slovenija, pod njegovim okriljem se je jeseni leta 1996 pričela debatna dejavnost) vključuje 27 srednješolskih debatnih klubov iz vse Slovenije, študentske debatne klube na nekaterih fakultetah, ki so jih ustanovili študentje iz vrst prve generacije srednješolskih debaterjev in osnovnošolske debatne klube, ki so začeli s svojim delovanjem v zadnjem letu. Za in proti organizira debatna srečanja tako na regionalni kot tudi državni oz. mednarodni ravni, seminarje, javne debate, debatne tabore. Tako bo prvi teden v juliju, že tretji po vrsti, srednješolski poletni debatni tabor na Pokljuki, kjer se bodo dijaki in dijakinje iz vse Slovenije pripravljali in debatirali na trditev ”V demokraciji je civilna nepokorščina opravičljiva“. Tretji teden v juliju pa bo v Ljubljani že drugi Mednarodni debatni študentski turnir, pričakujemo udeležence iz 25 držav, osnovna tema bo globalizacija in vstop v Evropsko unijo. Debaterji se udeležujejo tako debatnih turnirjev v Sloveniji kot tudi drugje po svetu. Tako so se študentje v tem šolskem letu udeležili svetovnega, evropskega in balkanskega debatnega srečanja (Manila, Rotterdam, Sofija), srednješolski debaterji pa svetovnega v Londonu. Trditve, o katerih se razpravlja, so vedno aktualne, sporne, take, ki omogočajo tako argumente za kot tudi proti. Teme debat so: Mehke droge bi morale biti legalizirane, Ohranjanje nacionalne kulture je bolj pomembno kot kulturni pluralizem, Poskuse kloniranja človeka bi morali prepovedati, Država bi morala podpirati izobraževanje samo v uradnem jeziku, Istospolnim partnerjem bi morali dovoliti posvojitev otrok, Odprta družba zahteva odprte meje. Debaterji se pod vodstvom mentorjev in mentoric na eno trditev pripravljajo več mesecev, saj morajo znanje o določeni problematiki poglobiti. Tako prebirajo različno gradivo in iščejo argumante in podpore tako za kot proti. Debatno skupino sestavljajo trije člani oz. članice. Ena skupina trditev zagovarja, druga jo zavrača. Vsak govorec ima natančno določena pravila in omejen čas. Tako prva govorka oz. govorec zagovorniške skupine najprej predstavi argumente zagovorniške strani, sledi prvi govorec negacijske strani, ki zavrne argumente zagovorniške strani in predstavi argumente svoje skupine. Oba druga govorca ponudita nove dokaze v podporo svojih argumentov in zavrneta nasprotnikove. Sledita tretja govorca, najprej predstavnik zagovorniške strani, nato negacijske strani, ki v zaključnih govorih podata analizo debate. Debaterjev med njihovimi govori ne sme nihče prekinjati, med posameznimi govori poteka navzkrižno zasliševanje, ko predstavnik nasprotne strani postavlja vprašanja predhodnemu govorcu, z namenom, da omaje logiko predstavljenih argumentov, najde šibke točke v sklepanju, opozori na neustrezne podatke. Debatne skupine se vedno pripravijo tako za zagovorniško stran kot tudi za negacijsko stran, ne glede na to, kakšno je njihovo osebno prepričanje o problemu. Tako na turnirjih trditev v enem debatnem krogu zagovarjajo, v naslednjem ji oporekajo. Debate sodijo sodniki in sodnice, ki ocenjujejo argumentacijo, kvaliteto podpor, organizacijo govorov in stil. Zmaga skupina, katere argumentacijska logika je boljša in doslednejša. Debaterji in debaterke se poleg tega, da poglobijo svoje znanje o določeni problematiki, da spremljajo probleme sodobnega sveta in aktualno družbeno politično življenje, naučijo svoje znanje argumentirano, artikulirano, organizirano in prepričljivo predstaviti, znajo obvladovati strah pred javnim nastopom, naučijo se poslušati. Če želijo zavrniti nasprotnikove argumente, jih morajo najprej slišati. In ne nazadnje: ker morajo vedno pripraviti tako argumente za kot proti, postanejo strpnejši, saj znajo prisluhniti in razumeti argumente drugače mislečih. Povečuje se njihovo razumevanje in občutljivost do problemov in dilem današnjega sveta. Ker znajo prepoznati prazne, zavajajoče, neargumentirane govore, se nam ni bati, da bi se tudi nam “zgodil narod”. Tako se kalijo v kritičnega, ozaveščenega posameznika in posameznico, občutljivo do stisk sodobnega človeka, marginalnih skupin, dilem in izzivov, ki jih pred nas stalno postavlja hitro spreminjajoča se sodobna družba. In taka posameznica bo lahko aktivno in tvorno prispevala tako doma kot tudi kot predstavnica Slovenije v mednarodnem prostoru, recimo Evropski uniji, saj bo znala predstaviti argumente za cilje, za katere se bo potegovala, znala učinkovito zavrniti nasprotovanja ter jasno, prepričljivo in argumentirano odgovoriti na vprašanja, braniti svojo pozicijo in prepričati sogovornike v svoja stališča. To bodo, če Slovenija ne želi le ponižno sprejemati odločitve velikih, nujno potrebne veščine slovenskih predstavnikov v mednarodni politiki. Pa seveda, vsakega državljana in državljanke. Bojana Skrt ZAVOD ZA KULTURO DIALOGA, LJUBLJANA