In ve, koliko je ura. Pritisne na gumb ročne ure in v nemščini zaslišim: ura je deset in dvanajst minut. Iztoka navdušuje tudi drugačen sistem ure, ki ga slepi uporabljajo pri hranjenju. »Solata je na dve, zrezek na devet, krompir na šest,« jim položaj hrane na krožniku opiše vzgojitelj Igor Miklavčič, ki poleg učenja vsakodnevnih opravil vodi tudi planinski krožek. Nenavadno? Nekajkrat na leto se slepi in slabovidni odpravijo v gore, držijo se za ramena, pred slepim je videči, tako da slepi zazna, kdaj se telo pred njim dvigne, kdaj spusti - tako sledi ritmu hoje. Sicer pa slepi lahko delajo delajo vse. Pralni stroj ima posebne oznake, vsako oblačilo pa na spodnji strani različno priponko, tako da si lahko zapomnijo, kakšne barve in materiala je oblačilo z določenim napisom na priponki. Nogavice spnejo s sponko - kako bi sicer našli par? »Sicer pa,« je kratek Igor, »pri nas veljata disciplina in red. Prvo pravilo za slepe je - vrni vse na isto mesto, kjer si vzel.«