Skoraj odveč je pripominjati, da so naše vsakodnevne izkušnje z žarnicami povsem drugačne od gasilskih. Pogosto hitro pregorijo, ne glede na to, da proizvajalci žarnic običajno zagotavljajo, da njihovi izdelki delujejo vsaj 1000 ur. Pravzaprav je težko uganiti, kako je mogoče kaj takega sploh trditi. 1000 ur je namreč več kot 41 dni in težko si je predstavljati, da bi tovarna, ki na dan proizvede kakih 10.000 žarnic, s tako dolgotrajnim preizkušanjem lahko nadzirala svojo dnevno proizvodnjo in zagotavljala kakovost proizvodov. In tudi v resnici zagotavljanje primerne življenjske dobe žarnic s takšnim preizkušanjem ni izvedljivo. Življenjska doba vsake je odvisna od marsičesa, najbolj pa od napetosti, na katero je priključena. To smo pred leti, ko se je omrežna napetost v Sloveniji z nominalnih 220 V dvignila na 230 V (ŽIT 1996/3, str. 53), lahko opazili vsi: cenejše žarnice iz starih zalog, ki so bile narejene za nižjo napetost, so takrat pregorevale skoraj hitreje, kot smo jih lahko menjali. No, bolj realistično, približno 5-% povečanje napajalne napetosti razpolovi življenjsko dobo žarnice. To pomeni, da žarnica, ki pri napetosti 220 V lahko sveti več kot 1000 ur, pri napetosti 500 V pregori v povprečju že po 3 urah. Takšno prežiganje žarnic pri visoki napetosti se tehnično imenuje pospešeno preizkušanje življenjske dobe in nekaj v tem duhu pomaga vsem proizvajalcem žarnic zagotavljati primerno kakovost svojih izdelkov. Iz celodnevne proizvodnje naključno izberejo npr. 100 žarnic in z opisanim postopkom določijo njihove življenjske dobe pri povečani napetosti. Če jih v določenem času ne pregori več kot, recimo, 5, je s proizvodnim postopkom vse v redu, v nasprotnem primeru pa ga je treba prilagoditi ali nekoliko spremeniti. Takšno preizkušanje v resnici zelo spominja na raziskavo javnega mnenja: 100 naključno izbranih žarnic predstavlja reprezentativni vzorec vseh 10.000 žarnic, prav tako pa tudi 100 naključno izbranih volivcev pri raziskavi javnega mnenja predstavlja celotno populacijo volivcev. In mnenje reprezentativnega vzorca bolj ali manj natančno predstavlja mnenje populacije. Pri žarnicah seveda precej bolj natančno kakor pri človeških volilcih, saj so si med seboj bolj podobne, kot smo si podobni ljudje, pa tudi vprašanje je le eno -- namreč kolikšna je vaša življenjska doba. Če se tega zavedate ali ne, tako v trgovini kupujete žarnice, ki se jih človeška roka še ni dotaknila (proizvodnja žarnic je praktično povsem avtomatizirana) in ki so v resnici vse nepreizkušene (razen morda glede tega, ali sploh svetijo). Menjavanje pregorelih žarnic je seveda nadloga, toda jeznemu uporabniku je morda lahko v tolažbo, da proizvajalci pravzaprav poskušajo minimizirati stroške svetlobe, vključno s stroški energije torej, ki jo žarnice med delovanjem porabijo, ne pa stroškov z žarnicami samimi.