V svojem okolju vsak dan opazim številne spremembe, ki se pojavljajo v mojem življenju in v življenjih ljudi, s katerimi delim svoje vsakodnevne izkušnje. Opazujem spremembe. Na prvi pogled je videti, da si ljudje želimo sprememb, jih sami ustvarjamo, in se v istem trenutku hudujemo nad njimi. Na primer, sami si izberemo novo šolo, službo ali partnerja. Življenje ustvarjamo s spremembami. Od tod tudi rek, da so spremembe gonilo razvoja, saj rušijo obstoječe in vzpostavljajo novo, na kar se še moramo prilagoditi in s tem razviti sebe, okolico in dogajanje. Prilagajanje, učenje in delo so tisti, ki novost - spremembo naredijo za stalnico in hočeš-nočeš kar naenkrat se zopet pojavi nova sprememba. Pa vendarle domala ni posameznika, ki se ne bi ob vsaki najmanjši spremembi vprašal, ali je to dobro zanj, kaj mu bo prineslo, kaj bo s tem pridobil, kaj izgubil. Vrednotimo in ocenjujemo. Strah nas je, ali je sprememba prava za nas. Najtežje so zato tiste spremembe, ki jih naredimo sami zavestno. Ko se zavedamo, da sta škarje in platno v naših rokah, se porajajo vprašanja, ali si to resnično želimo, ali je to najboljše za nas, tehtamo. Gre za večno dilemo vztrajanja v dani situaciji ali oditi in narediti spremembo. V teh trenutkih lahko kdaj tudi stopimo nazaj in spremembi ne dovolimo, da se uveljavi v našem življenju. Na drugi strani ne gre spregledati drobnih sprememb, ki jih mimogrede ustvarimo sami, kot je na primer stik z novo osebo, kratko elektronsko sporočilo ali SMS, telefonski klic, vstop v določeno družbeno skupnost, ko z drobnim, bežnim dogodkom poženemo celo kolesje različnih sprememb v našem življenju.