Pogosto ob njegovem imenu stoji oznaka »relativist« – a za misleca, ki si je nenehoma prizadeval pokazati, kako vsa naša dejanja vodi zaveza o pomenu naših prepričanj za praktično življenje, tj. o posledicah naših misli za dobro skupnosti, ta površna oznaka ne bi mogla biti bolj zgrešena. Rorty je svoje programsko pragmatistično načelo izpeljal iz življenja: kot navdušen ljubitelj narave, zlasti divjih orhidej in ptic, si je že zgodaj pogosto zastavljal vprašanje, ali je mogoče združiti povsem zasebne in navidez družbeno »nekoristne« konjičke z družbeno pomembnejšimi aktivnostmi, kakor je denimo resen angažma v družbi. In rešitev, ki jo je ponudil, je govorila o tem, da si ni treba nenehno prizadevati za poenotenje naših zasebnih zadev z nalogo, ki jo imamo v razmerju do skupnega dobrega. V višjem smislu gre za zamisel, da imamo na eni strani ljudi, ki si bolj prizadevajo za lastno uresničitev, in na drugi ljudi, ki bolj delujejo v dobro skupnosti. Tisti, ki jim to uspe poenotiti (kot je denimo uspelo Budi ali Frančišku Asiškemu), predstavljajo ideal neke povezave, ki pa ni nujni imperativ za druge. Tako pri Rortyju lahko v povsem naravnem razmerju sobivajo »nekoristni« in povrh še nekoliko gizdalinski Proust, ali pa denimo enako družbeno neangažirani Heidegger, ter na drugi strani kakšen Marx ali Habermas. In oseba, ki nekako v sebi združuje oba pola, se pri Rortyju imenuje »liberalni ironik«: liberalna je zato, ker je zanjo edini preostanek »bistva« ali »resnice« v tem, da verjame, da je okrutnost najhujša stvar, ki jo ljudje počnemo, ironična pa je v tem, da spozna vselejšnjo kontingenco svojih prepričanj: povezano to pomeni, da je edini cilj človeštva, da se poveže v zmanjševanju trpljenja in da v sočutju s trpečimi tudi spozna, da nihče kot posameznik še ne pozna najboljšega ali dokončnega odgovora na to vprašanje. Kot je zapisal že pragmatist Dewey: edino merilo upravičenosti naših zamisli je, ali moje misli, potem ko jih povežem z vsakodnevnimi izkušnjami (torej z neko komunikacijo v okviru družine, skupnosti, družbe itd.), prispevajo k izboljšanju skupne izkušnje človeštva.