Vsebnost sušine v koruzni silaži je odvisna predvsem od deleža storžev in od zrelosti koruze ob siliranju. V voščeni zrelosti, ko je koruza primerna za siliranje, vsebujejo storži bistveno manj vlage kot koruznica. Primerno sušino je mogoče zaradi tega doseči le s koruzo, ki ima normalno razvite storže. Vsebnost sušine pomembno vpliva na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Če vsebuje koruza premalo sušine, se v silaži razvijejo klostridiji. Taka silaža vsebuje masleno kislino in ima neprijeten vonj, slabo hranilno vrednost, živali pa je nočejo zauživati. Če je koruza preveč suha, se v silaži razvijejo kvasovke in plesni, ki povzročajo gretje in plesnenje silaže. Taka silaža je za krmljenje manj primerna ali neprimerna, saj povzroča zdravstvene težave, kot so vnetja dihal in rodil, zvrgavanja in prebavne motnje. Koruza za siliranje torej ne sme vsebovati niti premalo niti preveč sušine.