Tudi v nemškem priročniku o koruzi (Handbuh Mais, 1984) je opisan primer, kako okuženosti koruze z bulavo snetjo vpliva na vrenje v silosu in hranilno vrednost koruzne silaže. Silaža, pripravljena iz koruze, ki je bila 100 % okužena s snetjo, se po kislinski sestavi in pH vrednosti ni bistveno razlikovala od silaže, pripravljene iz neokužene koruze. Pri koruzi, okuženi s snetjo, pa so ugotovili od 38 do 45 % večje izgube sušine ter od 16 do 18 % večji razkroj beljakovin med vrenjem v silosu kot pri neokuženi koruzi. Ugotovili so tudi manjšo obstojnost in pospešeno aerobno kvarjenje silaže ob njenem odvzemu iz silosa. V istem priročniku navajajo, da ima koruza, ki je 100 % okužena z bulavo snetjo, spremenjeno kemijsko sestavo in manjšo hranilno vrednost v primerjavi z neokuženo koruzo. Zaradi manjšega deleža storžev je 100 % okužena koruza vsebovala 17 % več surove vlaknine ter 4 % manj surovih beljakovin, 7 % manj brezdušičnega izvlečka ter imela približno 13 % manjšo energijsko vrednost.