ljo. Redno obiskuje svetovne vinske sejme v Veroni, Meranu in Bordeauxu, hkrati pa je tudi pogost gost znanih vinskih dežel, kot so Burgundija, Bordeaux, Napa Valley, Sonoma Valley, Porto, Ribera del Duero, Piemonte ... Trenutno se izobražuje na priznani angleški šoli WSET v Londonu, kjer ga čaka le še opravljanje diplome. Gre za najbolj priznano vinsko šolo na svetu, diploma pa je potrebna za vstop v ekskluzivni inštitut Master of vine. Ker se bliža božični in novoletni čas, smo Gašperja vprašali, kakšen izbor vin nam predlaga, če si želimo praznike obarvati še za kapljico bolj praznično in harmonično. “Izkušnja naše družine je, da si za božično večerjo vedno privoščimo nekaj posebnega in izberemo najboljše. Ponavadi poskusimo dve do tri vrsti vin. Za začetek pa je vsekakor obvezen šampanjec.” Na hitro nas pouči, da je šampanjec najboljši aperitiv, saj vzpodbudi tek, za razliko od drugih aperitivov, na primer viljamovke, ki uniči brbončice, tako da človek ne more več okusiti polnega okusa jedi. Šampanjec pa je osvežilen, suh in hladen. Popolna izbira. Seveda pri omembi šampanjca ne moremo mimo dejstva, da se tako lahko imenujejo samo tista vina, ki so pridelana v pokrajini Champagne (drugo so penine) in so hkrati pridelana po šampanjski metodi. Poudarek je predvsem na tem, da še eno alkoholno vrenje poteka kar v sami steklenici. “Pri naših bolj kakovostnih vinih to alkoholno vrenje tudi poteka v steklenicah, pri tistih manj pa vino zavre samo v velikem tanku in ga že takega natočijo v steklenico. Ampak ravno to vrenje v steklenici naredi odločilno razliko v polnosti okusa. In ko se enkrat navadiš na boljše, je težko preiti na slabše,” pravi Gašper. Predloga za izbor penine iz slovenskih kleti sta po njegovem izboru Movia Puro in Bjana. “Zame najbolj resen vinar na področju penin je prav drugi. Bjana Rose je sploh odlična izbira. Res dobra penina,” pritrdi sommelier. Za užitek ob pitju penine ali šampanjca je zelo pomembna tudi izbira kozarca, to pa zaradi plesa mehurčkov v njem. “Že po mehurčkih se vidi razlika v kakovosti šampanjca – tisti, ki ima tanke drobne mehurčke, je bolj kakovosten od tistega, ki dela velike in debele mehurčke.” Veliko šampanjcev in penin je podpisanih z besedo Brut, zato Gašperja povprašamo tudi o tem, kaj točno pomeni ta izraz. “Brut je oznaka za bazni šampanjec. Gre za mešanico chardonnaya, modrega pinota in pinot meuneirja. Nadgradnja bruta je šampanjec Blanc de blancs, ki je narejen samo iz chardonnaya, Rose je narejen iz chardonnaya in modrega pinoja, Blancs de noirs pa je narejen samo iz modrega pinoja ali samo iz pinot meunierja. Povprečni pivec najbolj uživa ob okusu bruta, drugi okusi so zanj morda prezahtevni.” “Ljudje mislijo, da jih bo po šampanjcu bolela glava,” nadaljuje pogovor o šampanjcu in peninah Gašper. “Ravno obratno. Šampanjec je super pijača za zabave. Ima dvanajst odstotkov alkohola, manj kot vino, ki ga ima štirinajst odstotkov, in te drži pri močeh, daje ti veliko energije. Glava boli samo po pitju tistih penin, ki jih ne naredijo tako, kot bi jih morali.” Nekvaliteten postopek se začne že s slabim izborom grozdja, nadaljuje s slabim kletarjenjem, konča pa s preveliko odmero žvepla. Po aperitivu se ob božični ali novoletni večerji prileže kozarec vina glede na krožnik, ki ga človek pripravi. K puranu in drugemu belemu mesu sodi belo ali lahko rdeče vino. bo posebna priložnost trenutek, ko uživaš ob okusu kvalitetnega vina.” A se Slovenci razvijamo tudi na tem področju. Po Gašperjevih izkušnjah vse bolj razvijamo željo po spoznavanju vin, tudi pokušanje vin se razvija. Da je tako, kaže tudi odziv na gurmanske večere, ki jih je Čarman priredil v začetku decembra v Novi Gorici, Retečah in Mariboru. Cilj teh večerij je uživati ob dobri hrani v kombinaciji z dobro kapljico. “Na teh večerjah ljudje ne pijejo zato, da bi se napili, in ne jejo zato, da bi se najedli, ampak jim to predstavlja čisti užitek.” Gre preprosto za gurmane, med katerimi se najde celo kakšen študent, ki mu za tovrstni užitek ni težko odšteti deset tisočakov. V januarju bo Gašper nadaljeval z organizacijo teh večerov, na njih pa bo predstavljal vina vinarja leta v Italiji, zamejskega Slovenca, Joška Gravnerja z italijanske strani Goriških brd. “Gre za vrhunskega vinarja. Osvojitev naslova vinar leta v Italiji pomeni skoraj toliko kot uvrstitev slovenske nogometne reprezentance v nale evropskega prvenstva.” Seveda nas je zanimalo, ali imamo odlične poznavalce vin tudi med znanimi Slovenci. Gašper pohvali in izpostavi direktorja Plive, Marka Oblaka, za katerega pravi, da je izvrsten strokovnjak z ogromno znanja na tem področju, Tomaža Humarja, Jureta Koširja, Zlatka Zahoviča, direktorja Save, Janeza Bohoriča in kot edino žensko predstavnico med znanimi, ki mu šine v misli – vrhunsko sommelierko – Evo Longyka. Ko se preseliva na področje sommelierjev, ki bi jim bilo zaupati po presoji simpatičnega Gašperja, besede nanesejo na Igorja Jakomina iz Kopra, Valterja Kramarja iz Hiše Franko, Tomija Kavčiča iz gradu Zemono, Manuelo Kocjan iz Apolonie, Jureta Tomiča iz Brežic, Matevža Strajnarja z Bleda, Uroša Fakuča iz Nove Gorice in Leona Furmana iz Maribora. Vsi so izvrstni poznavalci vin in izvrstni svetovalci pri izboru vin. Vsi omenjeni se dobro zavedajo, da je vrhunsko vino neke vrste umetnina. Umetnina zato, ker “ustvarjalec” iz navadnega sadja pridela nekaj tako velikega, kot je vrhunsko vino. Narediti nekaj takega je faza vsaj sedemdesetih pravih odločitev. In zanimivo, ne glede na to, da pri okušanju vin ni objektivnih parametrov oziroma meril (kot je na primer meritev pri teku na sto metrov), na koncu vsi vrhunski sommelierji pridejo do enakega zaključka o tem, katero vino je zares vrhunsko. Za novo leto pa s kozarcem vrhunske penine nazdravite tudi sami. Užitek, kot pravi Čarman, vam ne uide.