Ob vsakem dodatku tuje snovi v mošt, bodisi žvepla ali hranljivih soli za kvasovke, se vprašamo, ali bo zaradi dodatka vino imelo tuj vonj ali okus. Avstrijci so z lanskim letnikom izvedli raziskavo o vplivu dodanih soli na kemično in organoleptično kakovost vina. Kemična analiza je pokazala pri mladih vinih, ki so povrela ob dodatku soli, manj hlapnih kislin (največ 0,6 g/l), rahlo večjo vsebnost ekstrakta brez sladkorja, manjši ostanek nepovretega sladkorja (največ 1,7 g/l) in večjo vsebnost glicerina. Navedeni podatki govorijo v prid dodatku soli, na videz pa je tudi logično, da je kemična sestava vina boljša, če je alkoholno vrenje potekalo brez zastojev. Rezultati senzorične analize laškega rizlinga in traminca so pokazali normalno kakovost glede na primerjalna vina, v nekaterih kombinacijah raznih soli med seboj, z dodatkom vitamina B1 (tiamin), so bila vina celo boljša od kontrolnih vzorcev. Vinogradnikom, ki imajo zaradi suše prizadete vinograde in se bodo odločali za dodatek hranljivih soli v mošt, priporočam, da ne pretiravajo s količinami. Bolje je dodati celo nekaj manj soli, kot je navedeno v navodilih proizvajalca.