Cilj kletarja je, da mu mošt v nekj tednih povre do suhega (2 g/l ostanka sladkorja ali še manj). Glede na zahteve trga želimo vino čimprej prodati, zato pričakujemo od kvasovk, da bodo zelo razsluzeni mošt prevrele pri nizki temperaturi in bi vrenje potekalo umirjeno. Takšne želje se v preteklih letih niso vedno uresničile in v mnogih kleteh se je vrenje predčasno ustavilo. V vinih z višjim pH (letos ima velika večina moštov višji pH) se je zgodil nenačrtovan biološki razkis ob prekinitvah vrenja ali celo mlečni cik in cik. V strokovni literaturi lahko beremo, da so lahko za vrelne zastoje naslednji vzroki: pomanjkanje dušične hrane, strupenost nastalega alkohola, prisotnost kvasovk ubijalk (killerfaktor), strupi mikrobiološkega izvora, zelo nizke in zelo visoke temperature mošta, ostanki škropiva na grozdju, konkurenca ostalih mikroživk v moštu, kletarske napake (preveč SO2) preostro razsluzenje, prevelika nihanja temperature mošta) in še in še. Našteti dejavniki delujejo sumarno, in če se pojavita dva od naštetih, je oviranje kvasovk močnejše kakor od katerega koli posameznega.